Sladka ~retro~ ČoKoLAda

Paški Kozjak

Pa sva šli na sneg, na obronke Paškega Kozjaka. Vzrok za to je bil moj služben postanek, na dobri polovici poti iz Doberne do Paškega Kozjaka. Pa sem morala izkoristila lep sončen dan še za pasji sprehod na snegu. Tako sva se po geološkem ogledu, odpeljali do višine nekje 1000 m in žurka na snegu, se je kljub temperaturam pod lediščem in mrzlim severnim vetrom, začela. 

Paški Kozjak je okoli 7 km dolgo pogorje, ki ga od drugih ločita reki Paka in Hudinja. Najvišjo točko doseže na Basališču (1272 m). Zaradi delno izboljšanih cest iz Pake, Doliča, Vitanja, Dobrne in Vinske Gore je Paški Kozjak vse privlačnejši za številne obiskovalce tako iz Šaleške doline kot od drugod. Tukaj je pot, po kateri sem se deloma peljala s 4x4 - KLIK, jo bo pa potrebno enkrat v prihodnosti prehoditi, saj gre za res lepo pokrajino in čudovite kmetije.

Bolje pozno, kot nikoli

Pred nekaj meseci sem pogruntala, da Luni ene stvari med iskanjem ne pašejo najbolj. Pa zdaj delava tako, da je Luni bolj fino. Malo pozno? Hm, kaj pa vem, včasih pač trajaaaa da pogruntamo svoje pse do potankosti - BOLJE POZNO, KOT NIKOLI!! 

Luna je vedno, ko je bila nagrajena pri markerju z igračo, z njo pridrvela k meni, češ "Anaaa lej kaj sem dobila!!", potem je igračo pokazala vsem na treningu in jo začela ubijati. No, tega "problema" se nisem lotevala z igro dveh igrač pri markerju (če igrača ponazarja zajčka, Luna je pa volk, kje v naravi si še videl, da bi volk na enkrat našel in ujel dva zajčka???!), čeprav nimam nič proti igri dveh igrač pri drugih psih. Zadevo sem začela reševati tako, da grem do markerja, medtem ko Luna laja nanj in potem se na polno igra z njim, ker sem jaz tam in mi ne rabi kazat kaj je dobila. S tem treniram prihod do markerja in Lune, tako ga ne zapusti, le še bolj divje laja, ko se ji približujem - v gozdu. V ruševini se malo umakne za pol metra, češ odpri mi grob. Da pa je vedno malo drugače, jo marker nagradi tudi preden jaz pridem do nje, ko pa se začneta igrat sem jaz že tam in potem spet vrača igračo markerju in želi igro.

"Anaaaa lej kaj mam!!"

Prihajam zraven, pes pa še bolj rine proti markerju.

Ko sem zraven, vztraja pri markerju.

Drugo sem ugotovila, da Luni nikakor ne paše, da med prvim in drugim najdenim klečim ob njej, jo z eno roko pridržim in z drugo usmerim. Bolj ji paše da kr stojim, ji rečem: "Še enega imava!" in jo usmerim in pošljem.
In to je to. Mogoče bom v pirhodnosti še kaj nagruntala, nasveszadnje se celo življenje učimo.

Nič več tega!

Od nedavnega pa le takole... J

Velenje: Stara Elektrarna

Ponovno se je našla zapuščena zgradba, kjer bomo predvidoma imeli nekaj treningov iskanja. To je Stara Elektratna v Velenju, katero smo prvič obiskali v torek. Pot do nje je za Celjanarje malce daljša, a se splača, da ne gulimo vedno Začreta (ta je najbolj v uporabi pozimi). Žal to niso zruški, se pa da potrenirati res marsikaj. Zelo priročne so palete, pa stiropor, mize, zanimive vijugaste stopnice, labirinti, ogromo praznih prostorov (za iskalno kondicijo) in še bi lahko naštevala.

Domžale: Preizkušnja Za Območne enote, 2014

Pa je za nama tudi letošnja preizkušnja za Območne enote 2014, a žal brez fotk;). Lunica je delala vrhunsko do iskanja v gozdu, kjer se ji je poznalo pomanjkanje kondicije in pa, da sva 30 minut prej iskali ob poti (brez komand), pa je bila tudi na iskanju v gozdu bolj na počasi. Ampak nič za to, jaz sem zadovoljna z najinim delom, še vedno pa manjka tista pika na i, da bi bili na preizkušnji 100%, mogoče pa tudi to pride tistega lepega dne.

Ovire 90/100 

Ovire sva imeli sicer zadnje na časovnici (ob14:50 uri), a smo mislim da že vsi navajeni, da če prideš na preizkušnjo eno uro prej, te Dedi kar potera na ovire. Ovire so bile zanimive, ne standardne, dosti je bilo na vodenju vodnika, itak je pa največ v psu. 
Najprej je bilo potrebno voziti psa v samokolnici, sledil je en čuden tunel, pa hoja po deskah in prevzem psa na koncu, skozi nekakšno okno. Sledilo je pošiljanje psa naprej gor in potem si ga moral usmeriti enkrat levo, drugič desno, za nameček so ga čakali še viseči trakovi, mimo katerih je moral iti. Potem pa železna lojtra, sestop dol po deski in ponovi vajo v drugi smeri. Sledil je preskok treh ovir, pa hoja po neprijetnem materialu. Luna je z vsemi vajami opravila suvereno in prislužili sva si 90 točk.

Kako so izgledale ovire si lahko ogledate tukaj KLIK in tukaj KLIK.

Iskanje ob poti 94/100 

Najdeni markerji: 2/2

Luna me je na tem iskanju povsem navdušila. Brez ritualov, komand in pošiljanja je našla oba markerja. Priznam, da sem na dobri polovici mislila, da sva enega izpustili, a ni bilo tako. Luna mi vedno znova dokazuje, da ji v takih situacijah moram zaupati. Če gre iz poti v hosto 20m in se vrne ven, potem že tam ni nič. Do slabe polovice iskanja je bila cela naspidirana in je tekla sem in tja. Potem se je malo umirila, a je še vedno firbčno hodila v gozd, medtem ko sem jaz hodila po poti. Po približno 20 minutah hoje, ko sva bili v bližini deponije, pa je punca dobila nekaj v nos in prestavila v višjo prestavo in se nadvse trudila zlocirati vonj. Zanimivo jo je bilo opazovati, saj se je prav videlo kako ji vonj odnaša in ima nekaj težav z njim. Tekla je levo v gozd, pa na desno brežino do ograje deponije. Vmes se je tudi zapletla v trnje na desni strani, malo zacvilila in zdrvela dalje. V tem trenutko sem videla, da ji moram malo pomagat, ozrla sem se okoli mene da bi videla, kje bi jo najlažje posalala čez trnje na desni strani, saj sem imela na sumu, da bi lahko marker ležal v njem. Našla sem pot, ji pokazala kam naj gre in sledil je lajež v trnju, wiiiiiiiii super punca! Sledila je nagrada, javljanje najdbe po postaji, potem pa sva že odhiteli dalje. Ni minilo 5 minut, ko je spet dobila nekaj v nos in ni je bilo na spregled. Obstala sem in čakala kaj bo. Wiiiiiiiiiiiiiiiiii potem pa prepričljiv lajež. Sledila sem laježu, ki me je privedel do strmine. Luno sem slišala nekje spodaj, vidla je nisem. Marker je bil pod kupom vej, Luna pa je lajala tik ob njem pod vejami. Bravo Miška Piška! Končali sva, uspešno!!

Iskanje v gozdu 91/200 
Najdeni markerji: 1/2

Slabih 20 minut pavze po iskanju ob poti in sledilo je iskanje v gozdu. Območje iskanja je bilo lepo označeno, časa sva imeli 15 minut, območje ni bilo ne vem kako veliko, cca 100 x 200 m. Odločila sem se, da štartava na desnem robu in da bom jaz hodila po robovih v obliki črke U. Že ko sem spustila Luno, sem opazila, da ni tako naspidirana, kot ponavadi, bila je v izi. Meni je delovalo, kot da misli, da je iskanje podobno prejšnjemu. Žal sva našli le enega markerja, nekje v 10 minuti. 

Moji "strahovi" so se uresničili. Že ko sem dobila v roke časovnico, mi ni bilo najbolj po godu, da imava najprej iskanje ob poti in kasneje v gozdu. Saj sta meni to popolnoma različni iskanji in s tako malo pavze vmes, pes ne preklopi najbolje. Al pa vsaj Luna in jaz ne. Ampak nič za to, tudi če bi imeli obratno iskanje, ni nujno, da bi našli vse markerje.

Prva pomoč ponesrečencu 50/50 

Prva pomoč ponesrečencu je tudi letos bila pisna, deloma tudi praktična. A so bila vprašanja in možni odgovori precej bolj enostavni oziroma lažje razumljivi, kot lansko leto. Tako sem nama prav po piflarsko prislužila vseh možnih točk. Navsezadnje sem le bolničar;). 

Prva veterinarska pomoč 50/50

Podobno kot prva pomoč ponesrečencu, se je tudi prva veterinarska pomoč izvajala pisno. Spet lepa vprašanja, dokaj logični  odgovori in ponovno sem nama prislužila vse možne točke. Bravo jaz;)!

Čestitke organizatorjem - ŠKD Krim, ki so tako kot lani organizirali super preizkušnjo, vse je potekalo gladko in hitro. Nam vodnikom je bilo super, da smo preizkušnjo zaključili v slabih treh urah in nam tako ni šel ves ljubi dan. Mogoče to še najmanj paše psom, saj se vse "panoge" preizkušnje vrstijo kot po tekočem traku. Ampak vsi ERPsovci smo v istem šmornu;)!!

Z Luno sva se tako četrto leto zapored uvrstili v Območno enoto. Letos bova žal izpustili preizkušnjo za MERP, saj poteka le na en vikend, katerega pa že imam zasedenega za družinsko slavje.

3 x 3

Prejšnji teden se je zgodilo, da smo šle 3 babe, 3x na Kunigundo. En dan obsijane s soncem, spet drugi dan v spremstvu megle in dežja. Ampak bili so super dnevi, ko malo pospešiš ritem srca, vmes te pa nasmejita dve prisrčni labiki - ena malo trčena, druga laboratorijskega videza in dnevu dodaš tisto piko na i, ki je vsake toliko prepotrebna.

Še vedno laboratorijski pes ;)

Ker ji manjkajo 4 zobje, se ji včasih žnabelček malo zahaklja, hihi

Dodaten trening

Zaradi krajšega dneva in teme v času torkovih popoldanskih treningov, smo v zadnjem času imeli dva treninga iskanja med vikendom. Tokratni je bil jutranji, zbrali smo se le trije, a trening je bil super fajn, naredili smo vse, kar smo si zamislili. Več v fotkah:  

Chase

Lajka

Kranjska Gora

Kranjska Gora sploh ni tista prava, ko ni snega.

Veliko gradbeno delovišče v Planici.

Tamar.

Zelenci.

Minule praznike smo izkoristili za druženje s prijatelji in izlete. Tako smo se za slaba dva dni odpravili v Kranjsko Goro, kjer smo sicer staknili prehlad, a bila je fina družba, super pohajkovanja, le vreme nam je malo zagodlo, pa nič za to. Odpravili smo se iz Planice v Tamar, potem smo se še nazaj grede do Kranjske ustavili pri Zelencih. Seveda nismo izpustili niti sprehoda po Kranjski Gori, kjer sem kar malo pogrešala sneg. Le ta bo bojda kmalu :))) !!

Luna je zelo uživala na pohajkovanjih, vmes se ji je tudi zmešalo, medtem ko sem jo fotkala. Punca je pograbila palico, dala rep med noge in delala kroge z nekim čudnim pospeškom v riti. Nikakor je nisem mogla ustaviti, ker se ji je zmešalo do konca. No, naposled so prišli ljudje, ki jih je seveda prav po Lunino morala pozdraviti in je spustila palico. Žal je bila le ta malo okrvavljena, saj se je malo ranila tam kjer nima zob. Ampak ni bilo sile, le v prihodnje bom morala še malo bolj paziti, da se take stvari ne bodo dogajale. Očitno pa trpi za pomanjkanjem nošenja palic, igrač,... ampak bo že preživela.

Čakajoč, da gazde pojejo domačo pojedino.

Depra ;)

Ko otroka zamotiš s planinsko revijo.

Dirka!! Temu je sledilo samonagrajevanje s palico...

Zala: "Ni me!", Tomaž: "Nehi težit!" ;)

Laboratorijski pes.

Koma.

Ozirajoč se za račko.

Mi 3 :)