V nedeljo, 6. aprila 2014 sva z Luno prvič opravljali izpit IPO2. Žal sva za mišjo dlako zgrešili enega markerja. Sicer pa nekih velikih pričakovanj nisem imela, saj se še vedno nisem najbolj spoprijateljila z novim pravilnikom, Luna pa tudi (še) ni kondicijsko "vrhunsko" pripravljena. Hvala Tamari, ki jo je nekajkrat vzela s sabo laufat. Pri novem pravilniku me bega ali naj hodim tik ob robu iskanega območja v obiliki črke U, ali naj grem malo bolj noter, sam a potem pošiljati psa proti robu iskanja, ker je velika verjetnost, da bo šel ven iz isaknega območja,... Ahja, pa lepo po vrsti...
Kljub temu, da sem imela poslušnost in ovire ob 11:30 uri, sem morala najprej še markirati enkam od 8:50 do 9:40. O moji super časovnici sem že pisala
KLIK. Na poslušnosti in ovirah sva si prislužili 84 točk, s čemer se ni ravno za hvaliti. A glede na to, kako letos nisem bila pridna na poligonu in da mi je prosta vodljivost še vedno takooo zelooo dolgočasna (ni čudno, da je tudi psu), kaj več tako ali tako nisem pričakovala. Druge vaje so bile še kar solidne.
Do iskanja, ki sem ga imela zadnja po vrsti, so se ure vlekle kot se ponavadi na ponedeljek. Za povrhu pa je ta dan samo takrat ko sva mi2 delali, lilo kot iz škafa, vmes so bili še taki sunki vetra, da sem mislila da me bo odpihnilo. Žal je tako, da če delaš zadnji že dobiš kako informacijo o iskanjih, ki so jih opravili predhodniki. Jaz sem dobila to, da so večinoma vodniki prej videli markerja, kot so ga psi nakazali. Hmmm, in potem nehote malo sklepaš, da so bili markerji na robovih. A glej ga zlomka, pri naju so bili skriti v notranjosti iskanega območja. Sem že vmes pomislila, da sem jaz čorava, ko nobenega nisem vidla. Luna je že na začetku kaj hitro našla prvega makerja. Jeeej eden je zunaj! Greva v lov še na druga dva. Vmes se je ful ulilo, potem pa hodim in hodim, po 15 minutah nič. Luna se je lepo oddaljevala, za momente je kar ni in ni bilo v mojem vidnem polju. Vidim tudi kako veter na momente mede Luno, ko ji odnaša vonj ful daleč stran. Oči sem imela na pecljih, kje bom videla markerja
:). Še sodnik me je pri prijavi opomnil, da če vidim markerja, naj ne pošiljam psa direktno nanj. Po 20 minutah iskanja sem si že mislila, da pes ne najde, jaz pa sem čorava in nisem vidla markerja, upam, da ga nisem še kje pohodila. No, potem pa se le vklopi Lunin lajež in zunaj je drugi marker. Po tej najdbi sem prišla kmalu do točke, ko sem le še naredila črko G namesto U. Luni je ta čas kar malo padla motivacija, tako da nisem pritiskala nanjo in je nisem usmerjala, saj sem vedela da ne bo šla. A je sama zavila v levo, šla nekje 20 m, me pogledala, jaz sem ji rekla "še naprej", a je prišla nazaj do mene. Kmalu za tem nama je potekel čas in sodnik mi je rekel, da je tam bil marker, kjer sem ji jaz rekla še naprej. Ahja, ne morem reči, da ga je imela, saj bi sicer sigurno šla do njega, bil pa je na višini.
Za prvi IPO2 je bilo še kar vredi, škoda za tistega zadnjega. Zdaj mi je mogoče samo žal, da se nisem iskanja lotila iz druge strani (leve, šla sem pa iz desne), ampak te odločitve so le loterija, če ne piha ugodno. Moram pa vsaj tu pohvaliti organizatorje, saj je bilo iskano območje zelo lepo označeno, za nameček pa si lahko dobil še GPS, kjer je prav tako bilo označeno iskano območje. Se bo pa potrebno posvetiti odpravljanju dotikov pri markerjih, saj Luna, ko prihajam do nje rine v markerja, ker zdaj, zdaj pričakuje igračo. Ahja, s tem izpitom sem si sam delo nakopala ;))))
