|
Najlepši kamp, kar sem jih kdaj obiskala. |
V ponedeljek, 15.9. smo se zjutraj podali iz Ulcinja proti Albaniji, točneje proti Skadarskemu jezeru. Ceste ne najboljše, kar se pri avtodomu še posebej pozna, ko žvenketajo krožniki in kozarci, hihi. Na meji smo čakali kar 45 minut, saj preverijo vse potnike in vsak avto, ki prečka mejo. Sem pa dobila občutek, da so veseli vsakega turista. Ko smo prečkali mejo, smo doživeli mali šok, saj smo prispeli v čisto drug svet. Vse umazano, smeti povsod, hiše so bile kot kolibe, na cestah stritarji (potepuški psi), psice si takoj prepoznal po povešenih zizah, tudi ljudje so posedali kar ob cestah. Na cesti pa ali osli/konji ali mercedezi. Na poti proti Skadarskemu jezeru sem se že spraševala, če sva se pravilno odločila, da smo se podali v Albanijo. Dopoldne smo že prispeli v mesto Skadar! KAOS!! Kaos na cesti! Na cesti ni bilo nobenega pravila, saj ima tam vsak v glavi "jaz imam prednost", ne glede na to ali gre za peščca (le ti sploh ne pogledajo levo, desno ko prečkajo cesto, prečkajo jo tudi na 4 pasovnici), kolesarja, konja, tovornjak, mercedez. Uglaunem vsak si vzame prednost, tako da je bilo naš mavričen šotor kar težko voziti po takih cestah. Da ne omenjam, da ni narisanih črt in potem ne veš ali je dvo, tro ali štiri pasovnica, pač odvisno katere živali (osli, konji) ali katera pravozna sredstva se znajsejo v danem trenutku na cesti in kako se lahko postavijo vštric.
Pravo nasprotje cestam je bil kamp ob Skadarskem jezeru, kamor smo prispeli opoldne. Zelo urejen kamp z veliko prostora, urejeno travo, super tuši, WCji, lepo recepcijo z trgovino, gostilno z domačo in tudi fast-food hrano, otroško igrišče, odbojkarsko igrišče, ter zelo urejeno plažo z ležalniki, senčniki in gugalniki. Najprej smo nameravali tukaj ostati le en dan, pa nam je bilo tako všeč, da smo se odločili, da ostanemo dve noči. Kamp ponuja tudi skupen šotor in ležišča v lepi hišici, tudi za tiste brez avtodoma, prikolic ali šotora. Prav tako ponujajo najrazličnejše izlete, ki smo se jih sicer želeli udeležiti, a smo bili edini zainteresirani, pa so padli v vodo. Tako smo en dan vzeli taxi (1000 LEKov v eno smer), ki nas je peljal do centra mesta Skadar, ki je prav posebno in začuda čisto mesto. Albanščina ni jezik, ki bi ga Slovenenci razumeli, je pa veliko Albancev delalo po Evropi in znajo italiansko ali nameško. No, na srečo Tomaž obvlada ta dva jezika in taxist nama je povedal kar nekaj zanimivih stvari o mestu in kampu. Lasnik kampa je Albanec, ki je 15 let delal v Angliji in se poročil z Angležinjo. Potem sta skupaj prišla v Albanijo in po vzoru severnih Evropskih držav uredila ta kamp, ki naj še enkrat omenim je res fantastičen. Skadarju je leta 1998 vladala mafija, ki je mesto varovala s stražami in po mestu so ljudje hodili s puškami in mitraljeksami. Zanimive zgodbe povedo domačini, na najino srečo jezik ni bil problem. V Skadarju sva se sprehodila po mestu, si ogledala nekaj znamenitosti, za v muzeje pa midva oba na srečo nisva. Ker cene niso zasoljene, sva si vsak dan v kampu privoščila kosilo, enkrat s tradicionalno albansko hrano, drugič kar s pico. Domačini so neverjetno prijazni. Kaj kmalu sva spoznala, da dopust v Albaniji le ni bil napačna odločitev, ko nekako sprejmeš umazanijo ob cestah in stritarje, je svet tam lepši.
A Albaniji je denarna valuta LEK, 1e je 136 LEKov. Za dve nočitvi smo v kampu plačali 28e. V kampu so bili poleg nas upokojenci iz Nemčije, Francije, Poljske, Anglije in Italije. Slovencev nismo srečali.
V petek, 19.9 smo se podali proti Tirani, glavnemu mestu Albanije, o tem pa več v naslednji objavi!
KLIK do kampa Lake Shkodra Resort ob Skadarksem jezeru v Albaniji.
|
Sončen zahod v kampu oziroma kar resorju. |
|
Skadarsko jezero. |
|
V Skadarju. |
|
Odzrav soncu ;) |
|
Trdnjava v Skadarju. |
|
Na cesti pa do osla, konja do mercedeza! |
Ni komentarjev:
Objavite komentar