torek, 1. december 2020

Piki v spomin

Dober mesec je, od kar je čisto prehitro odšla na drugo stran mavrice, atijeva Pika Poka. Nekaj dni pred dopolnjenim 10 letom je bila bolezen močnejša in se je poslovila, ni bila sama. Pikica pogrešamo te, naj ti bo lepo, kjerkoli že si, kjer ni bolečine in lažje dihaš. V mojem spominu boš vedno mala norka, ki je tako rada prinašala direktno v naročje (v tem je bila samouk) in bila velik ljubitelj vode. Vedno si nas bila tako zelo vesela, še posebej Lune, tvoje največje ljubezni, hihi. 

Until we meet again...







sreda, 31. julij 2019

Brišem prah

Uf, je že dolgo, kar sem pisala tukaj. Čas teče. Z otroci še hitreje. Luna je 6.7.2019 dopolnila 11 let. Za enkrat je zdrava (trkam), le na pooočasi. Brinin tempo hoje (čez en mesec bo stara dve leti) ji še najbolj paše. Ji ne dogaja več toliko, kot ji je pred leti, ko sva se udeležili skoraj vsake "pasje procesije". Je pa res zanimivo brati stare objave v tem blogu, fajn je bilo. 
Velikokrat me sprašujejo, kdaj bom imela naslednjega psa in če se bom še šla reševanje. Dveh psov z dvema otrokoma definitivno ne bom nikoli imela. Upam, da bo Luna še nekaj časa z nami. Si pa ne znam predstavljati življenja brez psa. Tako da, ko Lune več ne bo, bo v hišo sigurno prišel nov pes z njim bom šla v šolo in na reševalske treninge. Upam, da bom na stara leta spet tako zagnana, kot sem bila z Luno. Predvsem, ko bosta punci večji, saj si trenutno želim največ mojega prostega časa preživeti z družino  .









ponedeljek, 8. maj 2017

Bašanija




Del prvomajskih praznikov smo preživeli z dobro družbo na morju, v vasici Bašanija (pri Savudriji). V Istro nismo nikoli hodili, predvsem ker je lepše v Dalmaciji in v glavni sezoni je tam manj gužve, lepše je morje,.. A sedaj so časi nekoliko drugačni in zaradi Ajde raje hodimo na krajše razdalje. Tako imamo na izbiro Slovensko obalo, Istro ali Kvarner. Italija bo še malo počakala, za Gradež sem sicer slišala same pohvale, ampak... 
Nisem mogla verjeti svojim očem, kako lepo je tik za mejo (na meji - Sečovlje nismo čakali več kot pol ure). Idilična vasica Bašanija ima urejen kamp, manjše naselje apartmajev, nekaj konob, "gradsko" plažo, čisto modro morje in nobene gužve (bojda je tudi v glavni sezoni ni). V vasici je idiličen kamp, kjer je obilo sence borovih dreves, dovoljeni so psi, igrala za otroke, prenovljeni WCji,...(KLIK do kampa). Oh, pa da ne pozabim na res čudovit svetilnik, ki sicer spada v vasico Savudrijo, ampak je res vreden ogleda in v neposredni bližini gradske plaže. V bližini Bašanije je Umag, kamor se lahko ob obali napotiš s kolesom. Vmes so krasne peščene plaže (raj za otroke), osamljeni kotički v senci, nekaj barov za pivo ali kavo. V Umagu pa šik morske ulice, bari, restavracije in tržnica, kjer prodajajo lokalno sadje in zelenjavo, ter ribarnica. Mmmm na morju je nekaj najboljšega jesti vsak dan morsko hrano😃. 
Sigurno se še vrnemo v to vasico, ampak samo za (podaljsšan) vikend, glavni dopsut že imamo rezerviran na Cresu (no, parcelo za naš "mavrični šotor"). Še malooo!






Svetilnik Savudrija


Malčki kuhajo juho 😇



Gradska plaža 😊


četrtek, 4. maj 2017

Usposabljanje v Logarski dolini 2017

Letos je usposabljanje v Logarski dolini, ki ga organizira naše društvo KDRP Celje, potekalo od četrtka 13.4 do nedelje 16.4.2017! Ker je tisti vikend bil ravno velikonočni, sva se z Luno udeležili tega usposabljanja le od četrtka do sobote opoldne. Je le bil čas za družino in barvanje jajčk (pa nisem verna).


Trenirali sva različna iskanja v gozdu, pretiravali seveda nisva, saj Luna ni v ne vem kaki kondiciji. Je pa delala presenetljivo dobro. Najbolj je presenetila (druge, mene ne toliko) na reviranju, na kanticah, na najlepšem travniku v Logarski dolini. Tega že res dolgo nisva počeli. Luni pa se je zmešalo, ko je videla kantice za usmerjanje. Ekspresno hitro je revirala levo in desno in od kolegov iz društva dobila razne komplimente. Ni kaj, Luna je res stara sablja, ki še vedno dela, kot švicarska ura. 

Siva pa je, siva ;)

Malica na razpotju :)


Mi vsi - vreme nam je sicer kar dobro služilo (FOTO: Sebastijan Strašek)


torek, 14. marec 2017

Otrok in pes

Ne bom pisala o tem, kako imeti dobre odnose med psom in otrokom. Več o tem si preberite TUKAJ. Pri nas na srečo nismo imeli večjih težav. Luni je bilo le treba dopovedati, da ko ji Ajda ne paše, se umakne v svojo posteljo in Ajdi, da se Luno v njeni postelji pusti pri miru. Težko pa je bilo Ajdi razložiti, da naj ne deli svoje hrane z Luno. Pa je bilo lažje Luno naučiti, da medtem ko jemo, ni v naši bližini, takoj ko vstanemo od mize, pa gre preverit kaj vse nam je padlo na tla in to z veseljem poje.


Ta fotka je nastala čisto spontano. Luna je sedela, Ajda se je usedla k njej in jo pobožala.


Včasih res ne morem verjeti, kako ima Ajda Luno za družinskega člana. Marsikdo od odraslih ne razume, da so nekaterim psi družinski člani, da so z nami v stanovanju, da gredo z nami na dopust, na izlete, včasih na obiske,... Otroku staremu dve leti, pa je to kristalno jasno že kar nekaj časa. 

Januarja smo šli za vikend na Veliko Planino (KLIK do objave), kamor smo tri družine s sabo vzele tudi svoje pse. Seveda je bilo potrebno za to odšteti nekaj evrov, ampak komu je pa to problem. Ko sem se o tem pogovarjala z znanci, so bili presenečeni, zakaj bomo vzeli pse s sabo in zato še plačali. 
Ajda vsako jutro, ko gre v vrtec reče Luni, "DIJO NUNA". Ko prideva iz vrtca je prva stvar, da peljemo Luno na sprehod (seveda tudi v dežju). Ko se doma oblačimo in odpravljamo na potep, Ajda reče: "NUNA TUDI?", ampak žal vedno res ne more z nami. Ko se vozimo v avtu, vedno vpraša, če je Luna v prtljažniku.
Doma se Ajda zelo rada  igra skrivalnice, ima kar nekaj skrivališč. Ko se ji jaz skrijem, prav počaka, da me Luna najde in ko začne lajati name, ji je v veliko veselje stati zraven in se Luni na glas smejati.
Ajda zelo rada kuha v svoji leseni kuhinji (pomaga tudi, ko zares kuhamo). Najraje dela sendviče in "peče" pico. Nikoli ne pozabi na Luno. Kos pice ponud mami, atiju in Luni. Ji še reče, jej Luna.


Pici za Luno 😊



Otroci so res najbolj iskrena bitja na tem planetu in velikokrat bi se lahko zgledovali po njih! 



torek, 24. januar 2017

Velika Planina


Zeleni rob

Minuli vikend smo tri družine s tremi otroci in tremi psi preživeli na čudoviti Veliki Planini😎. Nastanjeni smo bili v koči PEHTA (klik), ki je od Zelenega roba oddaljena cca 15 minut hoje. Do Zelenega roba smo šli najprej z nihalko, potem na sedežnico in potem še peš do koče Pehta. Žal smo imeli to smolo, da je v koči bila zmrznjena voda. Moški del se je kar nekaj časa trudil, da smo imeli tekočo vodo vsaj v kuhinji. Prav tako ni delala centralna peč, kočo smo si ogrevali le s kaminom. Bi človek rekel, da so tole bile malo robinzonske počitnice😉. Čez dan smo uživali na sankanju na smučišču, večji otroci so šli po celi progi do sedežnice, mi pa za ziher raje ne, hihi. Prav tako so uživali psi, ki so tekli ob saneh. Preživeli smo res lušten vikend na s soncem obsijani Veliki Planini.










Ena večja od druge 😍


Tudi psi so eden večji od drugih dveh 😉


Na obisk je prišla tudi Maja Rokavec s prijateljico in psi (FOTO: Nika Janežič)


koča PEHTA



ponedeljek, 16. januar 2017

Vaja MERP

V soboto, 14.1.2017 je na Velenjskem gradu in na območju Stare elektrarne v Velenju potekala vaja MERP. Člani MERPa so imeli sicer poudarek na vrvni tehniki, naše društvo pa jim je pripravilo iskanje v Stare elektrarni. 



Z Luno sva najprej skočili na sprehod ob Velenjsko jezero, potem pa sva se odpravili na Velenjski grad , kjer so člani MERPa imeli predavanje o vrvni tehniki. Ob zaključku predavanj smo ne-člani MERPa šli do Stare elektrarne, preverili stanje ruševine, se pogovorili o skrivališčih in še sami potrenirali (tisti, ki smo imeli s sabo svoje pse). Potem je sledilo čakanje. MERPovci so očitno bili precej zagriženi za vrvno tehniko, tako da smo se kar načakali, preden smo jim pripravili delovišče. Jaz sem bila vodja delovišča, eni skupini smo skrili 3 markerje, drugi 4, na voljo so imeli 30 minut. Skupini sta si bili precej različni, a sta obe našli vse pogrešane osebe. Smo se pa od obeh kaj naučili.








FOTO: ERPS



petek, 13. januar 2017

KLIČEMO SNEG



Čeprav je bilo minule dni v Celju snega le za vzorec, smo se tri dni hodili sankati na bližnji pukeljček, ki je sicer zelo kratek, a je prednost ta, da se do njega lahko odpravimo peš od doma. Luna nadvse uživa v snegu in tudi sankanju, saj teče ob saneh, kot da bi jih pasla, hihi. Minus je ta, da smo ji enkrat povozili tačko, a na srečo ni bilo hujšega. Tudi naša najmlajša je navdušena nad snegom, kar vriska od veselja, ko je na sankah. Smo "happy family", ko zapade sneg! 




In odpujsali smo domov ;)

sreda, 4. januar 2017

Voščilo z zamudo

Iskreno vam želim:

  • Da bi vam življenje teklo preprosto in cvetelo skozi vse naslednje leto. Ko pa pride pomlad, si ga posadite na sonce in dajte ga redno zalivat. Včasih mu dobro dene deci vrhunskega vina ali piva na dan, včasih ga poživi čokolada,včasih pa je dovolj sprehod s psom in klepet z njim,

  • vetra v laseh in energije v jadrih. Tudi, ko samo ležite na kavču, s kosmatincem na strani.

  • Bodite prijazni, saj je povprečen pes bolj prijazen od povprečnega človeka. Prijazni ljudje, pa so očarljivi ljudje!

  • Imejte radi sami sebe! Pes je edino bitje, ki te ima raje od samega sebe.

  • Zaupajte se svojim psom, oni so najboljši poslušalci.

  • Da bi držali svojo besedo tudi, če vam zato ne bodo nič plačali in boste s tem razveselili samo človeka, ki vas vsako jutro gleda v ogledalu,

  • da bi vam ostajalo veliko časa za ležanje v travi z vašim pasjim ljubljenčkom,

  • da bi ostali zvesti svojim starim prijateljem tudi, ko na trenutke postanejo malce »pretežki« in tudi, če se vam zdi, da vam nimajo nič novega povedati.

  • In če kdaj na kakšnem »križišču« ne boste vedeli kam bi se obrnili, dajte se držati principov, ki so se nekoč že obnesli in zato pojdite tja, kjer na tabli piše smer: »srečna cesta« ali pa pojdite v tisto smer, kamor vas vleče vaša sreča na vrvici.

  • Da srečno prehodite vse nove dni v letu 2017, ki so pred vami in da bi bili ponedeljki z vami prijazni.

  • In za konec zgledujte se po psih, saj nam ti dajejo brezpogojno ljubezen.  





Povzeto po FBju in pregovorih o psih :) 

sreda, 2. november 2016

Preizkušnja za območne enote 2017

Po dveh letih pavze, sva se letos udeležili preizkušnje za Območne enote 2017. Luna se je morala izkazati na iskanju ob poti in iskanju v gozdu. Premagovanje težavnih in raznolikih ovir tokrat ni bilo. Preizkušnja je potekala na obrobju Ljubljanskega barja, v vasici Jezero pri Podpeči.
Žal sem bila razočarana nad Luninim delom. Punca sicer res obvlada iskanje ob poti, tokrat pa je našla le enega markerja od štirih iskanih (število iskanih markerjev ob samem delu nisem poznala). Do sedaj ji je takšno iskanje bilo mala malca in sem bila prepičana v njeno delo. Nikoli je nimam, na takem iskanju, pod strogo komando "išči". Ona teče po potki in sama revira sem in tja, včasih jo tudi kam pošljem. Ko dobi markerja v nos, gre do njega in ga brez problema oblaja. Tokrat jo je nekaj medlo. Pri prvem (in edinem) najdenem se je sumljivo obnašala, kot da ima v nosu dva markerja in se je odločila le za enega. Potem naprej po poti je sicer še dvakrat izgledalo, kot da ima markerja v nosu, a laježa ni bilo. Naslednje iskanje je bilo nekoliko boljše, našla je dva od treh iskanih, ji je pa proti koncu padla motivacija. Se pozna, da še ni v pravi formi s kondicijo. Med obema iskanjema sem jaz opravljala orientacijo, prvo pomoč ponesrečencu in prvo pomoč psu. Tudi meni se je malo poznalo, da sem izven forme ;) , saj izkupiček teh točk ni bil 100%, kot nazadnje (KLIK).