torek, 14. maj 2013

Odprto državno prvenstvo v Logatcu

Minuli vikend je v Logatcu potekalo 5. Odprto državno prvenstvo reševalnih psov. Organizatorji so se res potrudili in pripravili zelo dobro tekmo. Škoda le, da niso upeli zrihtati vremena, saj smo imeli kislo in deževno vreme, ki je vplivalo tudi na rezultate iskanj. 
Z Luno sva se državnega prvenstva udeležili drugič - KLIK do najinega prvega državnega prvenstva. Tudi tokrat nama ni uspelo na iskanju, čeprav sva za enega najdenega dobili presenetljivo veliko točk - 102/200.

Na iskanju Luna ni bila tista prava Luna. Gibala se je počasneje in manj motivirano, kot se ponavadi. Lepo je pregledovala kupe, le na skajno desnem delu delovišča ni šla do konca, kjer bi mogoče dobila v nos markerja na višini. Bil je nekje na kamjonu. Vendar zaradi vremenskih razmer dvomim, da bi ga sploh dobila v nos, saj topel zrak markerja po neki logiki gre navzgor, ne navzdol. Spustila je tudi tistega markerja, ki je bil skrajno levo v bajtici. Sodnica mi je povedala, da je sicer šla do bajtice, povohala proti njej, a ni dobila nobenega vonja, da bi se odločila iti vanjo. Jaz pa zaradi mojega omejenega gibanja nisem videla ali je šla notri ali ne. Edinega najdenega markerja je pa res lepo zlocirala in oblajala. Skrit je bil v cisterni, pred katero je bilo na kupe palet. Ker je dežvalo je enkrat celo padla iz palet, nato si je nekako našla pot na palte, pošnofkala po cisterni, se povzpela na zadnje tace, dala glavo v luknjo in pričela lajati (brez glave v luknji).


V rumeni cisterni edini najdeni marker (FOTO: ŠKD Logatec)

Na poligonu sva delali dobro do proste vodljivosti, nova vaja, deteširanje in na sploh ovire so bile v mojih očeh ok. Prosta vodljivost pa katastrofa. Ne vem zakaj je Luna po prvem obratu upočasnila, zaostajala za mano, bala se je obeh psov v skupini,... Ostale vaje so bile tako-tako, sodnik je pa tudi imel na tekmovanju strog kriterij in je kar rezal točke. Na odlaganju recimo sva dobili dobro oceno, ker se je počasi ulegala. Amapk kriterij je bil za vse enak in z izkupičkom 77/100 točk sem zadovoljna.

ISKRENE ČESTITKE zmagovalcem, vsem pozitivnim in vsem, ki so navkljub ne najdenim bili zadovoljni s svojim in pasjim delom. Ne bom pa pozabila vodnikov, ki so na delovišču preverjali kateri pes bo imel skritega markerja pod cerado (noben pes - če je imel tam skritega, namreč ni našel tega pod cerado na višini) in kateri ne, in govorili kaj je fer in kaj ne,... Na vsaki tekmi moraš imeti tudi kanček sreče, pa tudi ni konec sveta, če nisi pozitiven la vita e bella JJJ. 

KLIK do uradnih rezultatov!


sreda, 8. maj 2013

Redno

Čeprav ne objavljam več kaj se dogaja na treningih iskanja, to ne pomeni, da ne trenirava. Namreč trenirava redno, mogoče preredno, bi včasih kak trening manj mogoče bil dobrodošel, ampak mi2 uživava v tem kar počneva in sva pač na treningih redno.

Ko pes ne gre, tja kamor ga pošlješ in gre raje v bajto, ker se ima za ruševinarja, hahaha


Ku -Ku je kdo tu?!






Najlepša hvala Aljažu za fotke!!


ponedeljek, 6. maj 2013

Pliskovica


Prvomajske praznikie smo preživeli v idilični vasici Pliskovica na Krasu v tamkajšnjem hostlu - KLIK, kjer smo se potepali in predvsem uživali v lepotah narave. Pridružili smo se moji sestri, Gašperju in nečaku Maticu. V hostlu je na moje veliko veselje dovoljeno imeti pse, vednar je zaradi drugih gostov in skupnih ležišč bolje, da jih imate v boxu, ko so v sobi. Edini minus res idiličnega hostla so (pre)tanke stene med nadstropji, saj jih loči le ladijski pod. In ko v zgornjem nadstropju kdo čveka ali smrči, se sliši tako, kot bi to počel tik ob tebi.

Vas Pliskovica naj bi dobila ime po ptici pliski, ki ji pravijo tudi pastirica. Značilnost ptice je pliskanje ali udarjanje z repom ob tla, kar ji daje zelo živahen videz. Ta živahnost je bila najbrž povod, da so pastirji, ki naj bi s svojimi čredami drobnice prvi naselili prostor danešnje vasi, najbolj živahne ovce in koze poimenovali Pliske. Tako preko prtic in ovc preidemo do imena vasi.

Tri dni na Krasu smo prežveli v isaknju divjih špargljev (nekaj smo jih tudi nabrali in pojedli), na Pliskini poti,  povzpeli smo se na Volnik (546 m), obiskali Štanjel, jedli in pili na dveh Osmicah - v Sloveniji (Sveto pri Komnu) in v Italiji (Praport). Moram priznati, da mi je bila Slovenska osmica ljubša, saj poleg suho mesnatih dobrot  in vina, ponujajo še kaj za na žlico (ala joto).

Res super preživet krajši dopust, več pa v fotkah, ker moje dolgovezenje o lepotah ne bo obrodilo toliko sadov, kot jih bodo dejansko fotografije.


NA PLISKINI POTI:










HOSTEL PLISKOVICA:
















VOLNIK (546 m):









ŠTANJEL: