Jaaaooo, a niso to ena izmed najbolj nadležnih bitij, kar jih obstaja?!? Najbolj žalostno pa je to, da so tisti, ki so najbolj nadležni in pikajo100 na uro, ženskega spola;)! Včeraj, na treningu bi lahko šteli, kdo ima več "ran iz bojišča" in mislim, da bi jaz zmagala, kljub temu, da sem se našpricala z avtanom. Kaj čem, moja kri je očitno sladka;). Seveda pa ta nadležna bitja najbolj sekajo, ravno takrat, ko markiraš in moraš biti tiho. Tak bi ga pritisnil nekam, ko ti sedi na roki, nogi,.. ti pa moraš biti tiho, da te pes slučajno ne čuje, ko se bojuješ proti njim... hehe, kak je nam fajn:D!
Včeraj smo se spet dobili v gozdu, pri Šmarjeti. Poleg sopare in miljavžnt komarjev je spet minil en lušten trening z bolj malo udeležencev.
Z Luno sva za prvič naredili enege brez motivacije v levo in drugega z motivacijo v desno stran od potke. Pri prvem, sem jo usmerila v trnje in zelo gosti del gozda, pa je punca šla:). Malo se je zapletla v trnje, vendar ji to ni povzročala težav, le malo počasnejša je bila. A ko se ga je rešila, je šla šust v smeri proti markerju. Se mi je zelo dopadlo, da si ni našla lažje poti, ampak je šla tja, kamor sem jo usmerila. Oblajala ga je kar dobro. Zdaj namreč delava na boljšem oblajanju, saj Luna velikokrat med lajanjem zalaja v prazno (sam zobe da skupaj) in pa njen lajež ni enakomeren. Laja nekako takole: HOVHOV HOV HOV HOVHOV, ne pa konstantno HOVHOVHOVHOVHOV... Kapiš;)? Drugi jo je motiviral in stekel. Luna se je zapodila za njim in ga malo slabše oblajala. Na tem bomo zdaj dali še večji povdarek. Drugo rundo sva naredili enako, le da je zdaj punca malo slabše oblajala prvega in super truper drugega. Le kaj jim dogaja v glavi?!!
sreda, 30. junij 2010
ponedeljek, 28. junij 2010
"Piflarki"
Pa sva opravili prvi pasji izpit:)! Ni (še) reševalski, sva pa pod streho spravili B-BH, kar je pa tudi nekaj. Točke pri poslušnosti so bile fantastične in sicer 98:D. Izpit je sestavljen še iz testa, ki ga opravi vodnik in urbanega okolja, oboje sva, prav tako uspešno opravili. Pa lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti.
ODLAGANJE
Ko sem jo dala na prostor, jo prevezala na povodec in šla nekaj korakov stran, je punca 2x zalajala in že sem mislila, "ojoj, baba stoji". Ko hodiš stran od psa in ga ne vidiš, se ti v glavi porajajo najrazličnejša vprašanja, a stoji?, sedi?, mnde pa ja leži!?. Na moje veliko veselje, ko sem se po 30 korakih delno obrnila proti njen, je punca ležala. Super, sem si mislila, zdaj mora le še vzdržati do konca. Medtem pa sta super lepo delo pokazali Tamara in Tia. Luna ju je budno opazovala, vendar se ni premaknila. Baba je odležala, kljub temu da je delala njena prijateljica in če je odležala pri njej, ni vrag da bo tudi takrat, ko bodo delali drugi psi. Juhuuuhuhu, sem bila vesela, ko sem hodila proti njej.
PROSTA VODLJIVOST S POVODCEM
Iz odlaganja sva šli na izhodišče, da bi začeli z ostalimi vajami. Medtem je bila Tia na odlaganju. Prosta vodljivost na povodcu nama ni povzročala težav, le obrati levo in desno, so se meni zdeli malo počasni. Povodec je bil pa ves čas ohlapen.
SKUPINA LJUDI
Iz sheme L pri prosti vodljivosti, moraš skozi skupino ljudi, ki jo sestavljajo štirje in se na mestu vrtijo. Luna se ni zmenila za ljudi v skupini, le bežno jih je pogledala. Prvič sva šli v skupino s povodcem, naslednjič brez in obakrat je super izvedla vajo (brez njenega pozdravljanja drugih ljudi).
PROSTA VODLJIVOST BREZ POVODCA
Sledila je še prosta vodljivost brez povodca in tukaj sva malo zaštrikali. Ne vem, a je imela v glavi, da bo vaja v gibanju in je malo upočasnila, ali ji je bila ta vaja že malo bedna, hehe. Najbrž je pa krivo tudi to, da na treningih nisem skoraj nikoli šla 2x celotno prosto vodljivost (s povodcem in brez), skoraj vedno le 1x, se mi je pač zdelo zadosti;), moja napaka. Po približno 35 korakih je upočasnila in me čudno gledala, potem pa prišla na mojo desno stran. Potem sem jo zvabila nazaj na levo stran in nadaljevali sva. Po obratu in hitri hoji - teku ji spet ni bilo čist jasno, kaj počneva. Amapk potem sva se sestavili in super nadaljevali. Pri tej vaji nama je sodnik odbil točko. Jaz bi nama odštela še kako, hehe.
SEDI V GIBANJU
Vaja je bila odlično izvedena, sploh nimam nobenih komentarjev, za naju sva naredili šolsko;)!
PROSTOR V GIBANJU
Tudi ta vaja je bila odlična! Ko sem jo poklicala k sebi, se je šus zapodila proti meni in nato lepo obsedela pred menoj. Edino osnovni položaj jo je malo zmedel. Čudno me je pogledala, češ, kaj prav delam??!! Tak, da sem jo morala še z ramo usmeriti. Pa je bila vaja ocenjena s slaba odlična, ali dobra prav dobra, ne vem točno. Odbitek je bil.
Skupno sva torej dosegli 98 točk, bravo mi2:)!
URBANO OKOLJE
V urbanem okolju se preverja, kako se pes odziva na okolico in najpomembneje, če je agresiven. Veliko smo hodili, sem in tja, vmes je pritekel mimo tekač, pa kolesar se je peljal mimo, šli smo tudi mimo prižganega avtomobila, mimo drugih psov, med drugim smo tudi privezali psa in se skrili za kombi,... Luna je pokazala le veselje do ljudi, agresije v njej pa itak ni!
Sledil je le še povratek nazaj na poligon, kjer smo se okrepčali s hrenovkami in pivskimi klobasami. Izpit smo opravili vsi, ki smo se ga udeležili, bravo mi in še enkrat čestitke vsem tudi tukaj!!
Ob najinem dosežku se moram zahvaliti nekaterim, ki naju spremljajo na reševalski poti. Najprej ne vem komu, najbrž tistemu tam zgoraj oziroma usodi, pač komur koli že, ki naju je z Luno pripeljal na naš poligon, k čudovitim ljudem našega društva. Potem Tomiju, ki naju je lani spremljal v osnovnem šolanju in ki si je v zdanjih 14 dneh vzel čas za BBH treninge. Pa Tamari, Evi in vsem članom našega društva, ki so pripomogli k temu, da sva danes to, kar sva:)!
Doma pa je Luna za nagrado dobila metersko bikovko!
V soboto, 26.6.2010 so na našem poligunu potekali izpiti B-BH. Iz našega društva se nas je tega izpita lotilo 7 pogumnih parov. Od tega smo bile štiri reševalke; Eva&Hill, Tamara&Tia, Iva&Juna in mi2 in še trije pari, ki so letos hodili v osnovni tečaj k Tomiju. Na poligonu smo se dobili že ob 6:30h, sledila je kava s prigrizki in malo čez 7h teorija, ki smo jo odlično opravili, mislim da vsi 100%. Sledila je poslušnost. V paru sva bili skupaj s Tamaro & Tio. Po predstavitvi sodniku, so si najine vaje sledile takole:
ODLAGANJE
Ko sem jo dala na prostor, jo prevezala na povodec in šla nekaj korakov stran, je punca 2x zalajala in že sem mislila, "ojoj, baba stoji". Ko hodiš stran od psa in ga ne vidiš, se ti v glavi porajajo najrazličnejša vprašanja, a stoji?, sedi?, mnde pa ja leži!?. Na moje veliko veselje, ko sem se po 30 korakih delno obrnila proti njen, je punca ležala. Super, sem si mislila, zdaj mora le še vzdržati do konca. Medtem pa sta super lepo delo pokazali Tamara in Tia. Luna ju je budno opazovala, vendar se ni premaknila. Baba je odležala, kljub temu da je delala njena prijateljica in če je odležala pri njej, ni vrag da bo tudi takrat, ko bodo delali drugi psi. Juhuuuhuhu, sem bila vesela, ko sem hodila proti njej.
PROSTA VODLJIVOST S POVODCEM
Iz odlaganja sva šli na izhodišče, da bi začeli z ostalimi vajami. Medtem je bila Tia na odlaganju. Prosta vodljivost na povodcu nama ni povzročala težav, le obrati levo in desno, so se meni zdeli malo počasni. Povodec je bil pa ves čas ohlapen.
SKUPINA LJUDI
Iz sheme L pri prosti vodljivosti, moraš skozi skupino ljudi, ki jo sestavljajo štirje in se na mestu vrtijo. Luna se ni zmenila za ljudi v skupini, le bežno jih je pogledala. Prvič sva šli v skupino s povodcem, naslednjič brez in obakrat je super izvedla vajo (brez njenega pozdravljanja drugih ljudi).
PROSTA VODLJIVOST BREZ POVODCA
Sledila je še prosta vodljivost brez povodca in tukaj sva malo zaštrikali. Ne vem, a je imela v glavi, da bo vaja v gibanju in je malo upočasnila, ali ji je bila ta vaja že malo bedna, hehe. Najbrž je pa krivo tudi to, da na treningih nisem skoraj nikoli šla 2x celotno prosto vodljivost (s povodcem in brez), skoraj vedno le 1x, se mi je pač zdelo zadosti;), moja napaka. Po približno 35 korakih je upočasnila in me čudno gledala, potem pa prišla na mojo desno stran. Potem sem jo zvabila nazaj na levo stran in nadaljevali sva. Po obratu in hitri hoji - teku ji spet ni bilo čist jasno, kaj počneva. Amapk potem sva se sestavili in super nadaljevali. Pri tej vaji nama je sodnik odbil točko. Jaz bi nama odštela še kako, hehe.
SEDI V GIBANJU
Vaja je bila odlično izvedena, sploh nimam nobenih komentarjev, za naju sva naredili šolsko;)!
PROSTOR V GIBANJU
Tudi ta vaja je bila odlična! Ko sem jo poklicala k sebi, se je šus zapodila proti meni in nato lepo obsedela pred menoj. Edino osnovni položaj jo je malo zmedel. Čudno me je pogledala, češ, kaj prav delam??!! Tak, da sem jo morala še z ramo usmeriti. Pa je bila vaja ocenjena s slaba odlična, ali dobra prav dobra, ne vem točno. Odbitek je bil.
Skupno sva torej dosegli 98 točk, bravo mi2:)!
URBANO OKOLJE
V urbanem okolju se preverja, kako se pes odziva na okolico in najpomembneje, če je agresiven. Veliko smo hodili, sem in tja, vmes je pritekel mimo tekač, pa kolesar se je peljal mimo, šli smo tudi mimo prižganega avtomobila, mimo drugih psov, med drugim smo tudi privezali psa in se skrili za kombi,... Luna je pokazala le veselje do ljudi, agresije v njej pa itak ni!
Sledil je le še povratek nazaj na poligon, kjer smo se okrepčali s hrenovkami in pivskimi klobasami. Izpit smo opravili vsi, ki smo se ga udeležili, bravo mi in še enkrat čestitke vsem tudi tukaj!!
Ob najinem dosežku se moram zahvaliti nekaterim, ki naju spremljajo na reševalski poti. Najprej ne vem komu, najbrž tistemu tam zgoraj oziroma usodi, pač komur koli že, ki naju je z Luno pripeljal na naš poligon, k čudovitim ljudem našega društva. Potem Tomiju, ki naju je lani spremljal v osnovnem šolanju in ki si je v zdanjih 14 dneh vzel čas za BBH treninge. Pa Tamari, Evi in vsem članom našega društva, ki so pripomogli k temu, da sva danes to, kar sva:)!
Doma pa je Luna za nagrado dobila metersko bikovko!
sreda, 23. junij 2010
Petriček
Včeraj smo se prvič dobili na Petričku, da bi iskali v gozdu. Petriček je grič, ki se vzpenja ob strugi Savinje, zahodno od Celja. Do njega vodi več poti iz Celja in sicer se nanj lahko vzpnete od Mestnega parka, preko Mestnega gozda do Anskega vrha in naprej do Petrička. Do njega pa se lahko pride kar z avtomobilom. Za nameček pa lahko še psa skopate v Savinji, ki je sicer te dni bolj deroča.
Petriček pa ima tudi zelo pestro povojno zgodovino in sicer so poznane pretreslive zgodbe otrok s Petrička. Otroke so odvzeli staršem v povojnem taborišču na Teharjah, starše umorili, otroke pa odpeljali v zapuščeno gostilno Petriček. Več v klik.
Petriček pa je bil v prejšnjem desetletju znan tudi po številnih žurih, koncertih, prvomajskih piknikih, raznovrstnih športnih igrah,... Zdaj pa tamkajšnja gostilna propada, tudi igrišče je zapuščeno. Vendar bomo zdaj tam imeli treninge iskanja v gozdu, mi:), propadajoča gostilna ni varna za iskanje v ruševini.
Z Luno sva spet delali na usmerjanju v gozdu. Je že viden napredek:)! Delali sva brez motivacije, od izhodišča je imela levo (vzhodno) in desno (zahodno) oba markerja, ki sta bila od izhodišča oddaljena okoli 40 m ali več. Luno sem usmirila najprej desno, vendar je pihalo iz leve proti desni in je takoj imela v nosu markerja na levi strani. Ko je že hotela iti mimo mene, proti njemu, sem jo usmerila nazaj v desno in tokrat je zdrvela, šprint proti markerju. Pri njem je dobila le kos hrane, da sem jo lahko medtem ko je tekla proti meni, usmerila k drugemu markerju (igrača ji je prevelik žur). Mater je laufala, kot en zajec:). Drugi marker se je med njenim lajžem iz sedečega položaja počasi ulegel in jo potem nagradil z igračo. To je nekakšen prehod, ker še nisva delali na ležeče markerje. Imava pa spet en problem, trave hvala bogu ne je več, tala pa poljubčke. Pride do markerja, se malo nadiha, da enga lupčka in potem začne lajat. To bova začeli počasi odpravljati. Kako? Hmmm, najprej najbrž tako, da bo marker probal imeti skrit obraz, če pa ne bo šlo, pa s kako "špricolo" vode, bomo videli. Sem slišala, da imajo take "probleme" številni prinašalci. Jah, kaj češ, ko pa imajo taaakooo zeelooo radi ljudi:)!
Naslednje iskanje sva spet naredili prvič brez motivacije, s tem da sem jo usmerila najprej v desno, kjer ni bilo markerja. Super je šla v pravi smeri in spet laufala kot en zajec. Ko je preiskala tisti del, sem jo poklicala k sebi in ko se mi je malo približala, sem jo poslala v levo. Marker je bil na levi, vendar kar višje gor po potki in hribu (cca 20 m). A ker je spet pihalo iz leve porti desni, iz vrha hriba navzdol, ga je imela takoj v nosu. Sicer sem jo mislila usmeriti še 1x desno in potem še 1x levo. Ampak vremenskim razmeram na terenu se ne sme kljubovati;). Sledil je še pobeg markerja naprej, v isti smeri. Super delo je opravila, ponosna jaz:)!
Ob 19:30h pa je sledil še trening poslušnosti po programu BBH. Jao, če bo Lunica moja delala tako kot je včeraj, bi bilo fantastično. S Tamaro sva se zmenili, da bova na izpitu delali skupaj v paru. Pa sva to sprobali. Prvi sta delali Tamara&Tia, mi2 pa sva odlagali. Super je odležala, moja baba:). Mislim, da sploh ni vedela, da je na povodcu, juhuhuu. Pa tudi Tia&Tamara je nista zanimali. Super, ko bi le tako bilo tudi v soboto na izpitu. Potem sva delali poslušnost še mi2. Super nama je šlo! Na začetku sicer malo prehiteva v "poleg" položaju, ampak je potem bolje, ko se malo umiri in ni več tako naspidirana. V skupini je že tudi bolje, ljudi pogleda, vendar jih ne gre pozdravit! Brez težav dela tudi vaje v gibanju, ju ne zamenjuje. Vendar na izpitu nikoli ne veš, kaj bo šlo narobe. Itak pa sem optimist in komaj čakam, da v soboto z Luno pokaževa kaj znava:D.
Petriček pa ima tudi zelo pestro povojno zgodovino in sicer so poznane pretreslive zgodbe otrok s Petrička. Otroke so odvzeli staršem v povojnem taborišču na Teharjah, starše umorili, otroke pa odpeljali v zapuščeno gostilno Petriček. Več v klik.
Petriček pa je bil v prejšnjem desetletju znan tudi po številnih žurih, koncertih, prvomajskih piknikih, raznovrstnih športnih igrah,... Zdaj pa tamkajšnja gostilna propada, tudi igrišče je zapuščeno. Vendar bomo zdaj tam imeli treninge iskanja v gozdu, mi:), propadajoča gostilna ni varna za iskanje v ruševini.
Z Luno sva spet delali na usmerjanju v gozdu. Je že viden napredek:)! Delali sva brez motivacije, od izhodišča je imela levo (vzhodno) in desno (zahodno) oba markerja, ki sta bila od izhodišča oddaljena okoli 40 m ali več. Luno sem usmirila najprej desno, vendar je pihalo iz leve proti desni in je takoj imela v nosu markerja na levi strani. Ko je že hotela iti mimo mene, proti njemu, sem jo usmerila nazaj v desno in tokrat je zdrvela, šprint proti markerju. Pri njem je dobila le kos hrane, da sem jo lahko medtem ko je tekla proti meni, usmerila k drugemu markerju (igrača ji je prevelik žur). Mater je laufala, kot en zajec:). Drugi marker se je med njenim lajžem iz sedečega položaja počasi ulegel in jo potem nagradil z igračo. To je nekakšen prehod, ker še nisva delali na ležeče markerje. Imava pa spet en problem, trave hvala bogu ne je več, tala pa poljubčke. Pride do markerja, se malo nadiha, da enga lupčka in potem začne lajat. To bova začeli počasi odpravljati. Kako? Hmmm, najprej najbrž tako, da bo marker probal imeti skrit obraz, če pa ne bo šlo, pa s kako "špricolo" vode, bomo videli. Sem slišala, da imajo take "probleme" številni prinašalci. Jah, kaj češ, ko pa imajo taaakooo zeelooo radi ljudi:)!
Naslednje iskanje sva spet naredili prvič brez motivacije, s tem da sem jo usmerila najprej v desno, kjer ni bilo markerja. Super je šla v pravi smeri in spet laufala kot en zajec. Ko je preiskala tisti del, sem jo poklicala k sebi in ko se mi je malo približala, sem jo poslala v levo. Marker je bil na levi, vendar kar višje gor po potki in hribu (cca 20 m). A ker je spet pihalo iz leve porti desni, iz vrha hriba navzdol, ga je imela takoj v nosu. Sicer sem jo mislila usmeriti še 1x desno in potem še 1x levo. Ampak vremenskim razmeram na terenu se ne sme kljubovati;). Sledil je še pobeg markerja naprej, v isti smeri. Super delo je opravila, ponosna jaz:)!
Ob 19:30h pa je sledil še trening poslušnosti po programu BBH. Jao, če bo Lunica moja delala tako kot je včeraj, bi bilo fantastično. S Tamaro sva se zmenili, da bova na izpitu delali skupaj v paru. Pa sva to sprobali. Prvi sta delali Tamara&Tia, mi2 pa sva odlagali. Super je odležala, moja baba:). Mislim, da sploh ni vedela, da je na povodcu, juhuhuu. Pa tudi Tia&Tamara je nista zanimali. Super, ko bi le tako bilo tudi v soboto na izpitu. Potem sva delali poslušnost še mi2. Super nama je šlo! Na začetku sicer malo prehiteva v "poleg" položaju, ampak je potem bolje, ko se malo umiri in ni več tako naspidirana. V skupini je že tudi bolje, ljudi pogleda, vendar jih ne gre pozdravit! Brez težav dela tudi vaje v gibanju, ju ne zamenjuje. Vendar na izpitu nikoli ne veš, kaj bo šlo narobe. Itak pa sem optimist in komaj čakam, da v soboto z Luno pokaževa kaj znava:D.
Naročite se na:
Objave (Atom)