Šepanje... a ni to največji strah in trepet vseh lastnikov psov?!? Hmm najbrž je to moj največji strah, saj so labiji dostikrat podvrženi displaziji in okruškom hrustanca, ki se naj bi dedovali, ni pa nujno. Za nameček pa je Lunin oče zloglasni Dren iz Dobrče, katerega kar nekaj mladičev ima displazijo kolkov ali pa OCD oziroma okrušek hrustanca. Je pa ta pes, roko na srce, v skorajda vseh slovenskih rodovnikih, kjer so labiji rjave barve, tako da ob tako močni reprodukciji mladičev ni čudno, da bo nekaj mladičev imelo napake. Ampak ta pes mi je dal krasnega psa, tako karakterno kot delovno in ki je zaenkrat zdrav - trkam na les. No ja ,zgleda da ima poškodovano vez ali kito na levi sprednji nogi.
Pred nakupom Lune sem bila slepo prepričana, da če kupiš rodovniškega psa in ga prvih 6 mesecev čuvaš pred večjimi napori, hoji po stopnicah, hoji v hrib,... pač preprečiš kakršnokoli bolezen sklepov in kosti...
Luna je prvič začela šepati na Pikinem festivalu konec septembra, ko je s psi divjala za žogico. Kar naenkrat je med tekom zašepala na sprednjo levo nogo, ampak ona bi kljub temu šla po žogo, magari šepajoče, smo da divja in tekmuje. Pa sem jo pripela in šepanje je skoraj izginilo. Sklepala sem, da je med tekom čudno stopila in si je kaj pretegnila. Tisto popoldne šepanja praktično ni bilo več in temu nisem posvetila večje pozornosti. Rahlo šepanje se je tu in tam pojavilo po metanju žogice, ampak tako blago da sploh nisem opazila, na katero nogo točno šepa. Pol sem že mislila, da sem blesava in se mi že dozdeva da šepa. Prav tako sem opazila, da se je šepanje pojavilo po tem, ko se je njeno telo ohladilo, med tekom nikoli.
Pa je prišla vaja v Gotenici in spanje v "mrzlem" avtu. V soboto zjutraj smo šli samo do prvega travnika, do kamor je Luna normalno hodila, opravila potrebi, malo in veliko, a ob vračanju je šepala tako močno, da je bilo prav čudno, kako lahko pes tako močno šepa, kar iznenada. Najprej sem malo počakala in nadaljevala hojo, saj sem mislila, da če se bo malo bolj ogrela bo stanje boljše, pa je bilo le slabše. Prav ustavila se je, imela levo taco v luftu in zaradi bolečin se ni hotela premakniti. Ni nama preostalo drugega, kot da Luna počiva v avtu in da jo pregledala Nina. Dobro jo je pretipala, vendar Luna ni kazala večjih bolečin, čisto malo je trznila pri zapestju. Nina je nato opazila, da ima med blazinicami rahlo rdečico in da je možno, da je to vzrok šepanja. Pa sva ji kasneje z Majo med blazinice vtrli otroški puder in dali gor čeveljček. Rdečica je tekom dneva izginila, ona pa je še vedno na polno šepala. V tem trenutku sem se odločila, da bova šli zvečer domov, da nima smisla, da poležava v avtu.
V ponedeljek zjutraj sva tako šli h dr. Klavdiju v Veterinarsko bolnico v Šentjurju, kjer so jo najprej dodobra pretipali, na otip je ponovno ni nič bolelo. Nato so ji slikali zapestje in oba komolca (brez narkoze). Slike so pokazale, da je vse na svojem mestuJ. Wiiiiiii mi je odleglo, samo da ne bo potrebe po kakem operativnem posegu. Potem so ji vzeli še kri za krvno sliko, ki je pokazala, da je Luna zdrava kot ribaJ. Tako smo dali kri še na analizo za klopne bolezni, čeprav iz krvne slike ni vidno da bi imela katero od teh bolezni. Ampak ker želim izključiti tudi to možnost, sem dala še te teste za narediti, ki bodo prišli čez kak teden, bomo videli kaj bodo izvidi pokazali. Za enkrat je največji sum, da si je poškodovala vez ali kito in bomo nekaj časa pač počivali, samo da ni kaj hujšega.
Protibolečinskih zdravil ni dobila, je pa slučajno ravno na kuri z glukozaminom, ki ga naredim 1x na leto. Dodajam ji tudi olje polenovke. Doma ima tudi Back on Trac Odeja, ki nekoliko lajša bolečine in vrača telesu naravno toploto (KLIK do ostalih podobnih izdelkov). Šepanja danes skroajda ni več, šepa samo še ko hodi po stopnicah navzdol.
