Kot je že v navadi smo se tudi ta torek dobili na ruševini v Začretu. Na začetku je kazalo, da bomo na treningu le trije, no pa se nas je v dobri uri nabralo kar nekaj, tako da smo tudi tokrat delali v dveh skupinah.
Z Lunico sva najprej naredili iskanje brez motivacije. Marker je bil na drugem koncu ruševine, v sobi čisto desno, desno, za mizo. Spustila sem jo kar daleč od markerja. Sem mislila, da sem ji otežila delo, ja pa ja. Njen smrček se je ekspresno hitro vklopil in kar odhitela je do markerja. Tokrat sva bili prvič prvi na vrsti in zgleda, da je bilo še vse bolj frišno. Markerja je suvereno oblajala s tacami na mizi, sledila je kratka igra in pobeg markerja v tunel. No, tukaj sem pa malo "zasrala" (vedno smo krivi vodniki in nikoli psi!!!). Ker je tako dobro naredila prvega, sem Tamari rekla naj gre kar na konec tunela. Motivacija je potekala tako, da Luna ni vidla, da je marker šel v tunel. Takoj je zdrvela v tunel:). Pred vhodom tunelom je "bazen" s kupi plastenk, vendar ji te niso delale težav (juhu). Šnofkala je in šnofkala, vedar je vonj ni pripeljal do markerja. 3x je šla iz tunela in nazaj not. Zgleda, da je markerjev vonj tudi malo odnašalo ven iz tunela, saj se je pri vhodu v tunel povzpela na zadnji taci in vohala navzgor. No, potem smo markerju naročili, naj vklopi lučko in Luna je šla do markerja, čeprav ji ni blo čist jasn kaj tam dela s prižgano lučko. Sledila je dolga igra in hrana na privezu.
Naslednje iskanje sva naredili spet brez motivacije, marker je bil za knjižno polico. Luno sem spustila in najprej je piflarka prešnofkala grob, ki ga že pozna, nato pa jo je vonj ponesel do knjižne police. Direktno do markerja ni mogla, zato je najprej iskala pot do njega in ker ga ni našla je zacvilila, češ "pa kako naj pridem k tebi", potem je spet šla na zadnje tace, s sprednjimi je bila na polici in lajala! Wiha, super! Sledil je pobeg z motivacijo, na drugi konec ruševine na peč (na višini). Kaj hitro je bila na mestu, kjer je bil vonj najmočnejši. Težko pojasnim kako in kje, vendar je lajala cca 3m od markerja, v sosednji sobi skozi "okno", ki je povezano s sobo kjer je bil marker. Med oknom in markerjem je bila široka cev od peči, tako da markerja ni videla. Verjetno je res bil tam vonj močnejši in tudi tam kjer je lajala je bila v bistvu na višini markerja. Morala bi iti v sosednjo sobo in tam bi bolje locirala markerja, vendar je tja smrček ni ponesel. Kaj sem naredila. Odpoklicala sem jo in jo poslala v sosednjo sobo. Takoj ji je bilo jasno, kje je marker. Oblajala ga je in sledila je igra. Najbrž bi morala takrat ko je lajala skozi okno iti do nje, ji posvetiti, da bi vidla da tam ni nič. Kaj češ, včasih delamo napake. Kaj bi se zgodilo na izpitu, če bi bilo takole? Bog ve. Mislim, da je bila razdalja od Lune do markerja cca 3,0 m, sam ko bi jaz prišla do nje, ne bi imela pojma, kje je marker. No, neki bi že zbluzila, hehe. Vonju pač ne moreš nasprotovati:)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar