Dva tedna dopusta na morju in dva zamujena treninga iskanja... Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje manjkala na treningu iskanja (najbrž, ko sem bordala v Franciji). Pa sem se ga včeraj veselila, kot en mali otrok
;). Na dopustu sem oba torka, popoldne razmišljala, le kaj bi mi2 počeli. Jap, najbrž bo to zasvojenost ali pač uživnje v tem, kar počneva. Res te zasvoji tole delo s psom
:D! Na dopustu, ko daš vse štiri od sebe in v peklenski vročini, s psom nimaš kej druga za početi kot čofotati v vodi in spati, nisi tako povezan s psom. Ni tiste prave energije, ki je med iskanjem oziroma še večja med poslušnostjo in ovirami. Ampak dopust paše in tudi Luni je dobro del. V avgustu in septembru naju čakajo treningi, oktobra in novembra pa izpiti
:)! Na trening bo potrebno iti še kam drugam, v sosednja društva, konec avgusta bo tabor, ki se ga izredno veselim. Pol pa upam, da nama z Luno uspe na izpitih pokazati iz kakšnega testa sva
:).
V ponedeljek sva na travniku potrenirali usmerjanje na daljavo (več o tem kdaj drugič), včeraj pa končno trening iskanja, ki je potekal v Zaloški Gorici. Na treningu sta se nam pridružili tudi Katja&Tika ter Nadja&Ginny, iz ŠKD Logatec.
Z Luno sva najprej delali na motivacijo. Moj namen je bil, da potrenirava prehode čez različne materjale, lestve, kupe, deske... Marker jo je motiviral in stekel po improviziranih stopnicah/lestvi (nekaj desk in opeka) v nadstropje hiše in šel v sosednjo sobo, kjer je vhod vanjo bil otežen s prevrnjenimi vrati. Ko je prišla do stopnic, se je odločla, da bo poiskala drugo pot do markerja, pa čeprav je vidla, da je šel po stopnicah. Pa je šla punca v klet malo prečekirat, če se da tam pridet do markerja. Malo sem čakala, jo poklicala in usmerila po stopnicah. Se je punca kar obotavljala, preden se jih je lotila. Potem si je vrata odrinila, da je prišla v sobo. Se je treba znajdit
;)! Nato je še malo prešnofkala sobo, saj je marker bil skrit za paleto. Dobro ga je oblajala in sledil je pobeg na drugi konec bajte, za mizo. Tokrat je bil namen, da skoči na zadnje tace, se nasloni na mizo in laja. V prvo je šla na tace, zalajala in bila nagrajena.
Na koncu pa sva naredili še eno iskanje "na mikrololacijo". Marker je bil na višini, na čudnem kupu oken, višina okoli 1,0 m. Prekrit pa je bil s smrdljivo odejo, da ga pes ni videl. Najprej spoh nisem opazila, da lahko gre pes pod ta okna in markerja oblaja od spodaj navzgor. Marker je čepel na razbitih oknih, tako da je bila skoraj do tal luknja. Smo mislili, da bodo vsi psi lajali naslonjeni na odejo, na zadnjig tacah, pa sta bili dve izjema. Luno sem spustila brez motivacije. Markerja je imela kaj kmalu v nosu in iskala je najmočnejši vonj, ki jo je pripeljal s plazenjem pod njega. Tudi lajež je bil kar dober. Super, zanimivo
:D.
Spet je minil en super pasji dan. Lapo, da sta prišli na naš trening potrenirat Katja in Nadja, v avgustu enkrat pa se bomo še mi napakirali in šli na trening v Logatec
:)!