Lovrenška jezera

FOTO: Maja Rokavec

FOTO: Maja Rokavec

Včeraj se nas je družba osmih kosmatincev na štirih nogah in devetih prijateljev, ki nas druži ljubezen do psov, podala na prav poseben sprehod od zasnežene Rogle do zaledenelih Lovrenških jezer na Pohorju. Lep, sončen dan, čudovita pokrajina in najboljši modeli - psi, so bili, kot naročeni, da se preizkusim v fotkanju s CANONom EOS 7D, ki ga imam na izposoji za nekaj dni (100x hvala Gašper). Na pomoč mi je priskočila še Maja Rokavec, ki mi je pomagala pri nastavitvah fotoaparata za posameze elemente... res neprecenljivo, hvala Maja za to in za fenomenalne fotografije! Jaooo že vidim, da bojo skušnjave po nakupu tega fotoaparata (pre)veeeeelike! 

Psi so nadvse uživali v norenju po snegu, mi pa smo se tudi vživeli v pravljično, zasneženo pokrajino z obilo smeha in dobre volje - v dobri družbi, drugače tako ne more biti. No ja, na momente sem se jaz malo preveč zatopila v fotkanje in potem sem sopihala za ostalimi J, kar je vidno na zgornjih dveh fotkah.

In tu je nekaj mojih fotk:

Božič

Pogrešam sneg L

Voščilo

Obstacles

Courage and perseverance have a magical talisman, before which difficulties disappear and obstacles vanish into air. 

~John Quincy Adams

Heeling *2*

Z Luno napredujeva tudi v izvajanju tega trikca Heeling is just another trick...

Ko je Luna postala odlična vrtalka v obe smeri, sem malo bolj poudarjala obrate v desno oziroma tako, da se mi zdaj lahko priključi k levi nogi. Najprej so ji bolje šli ravno obrati v obratni smeri, potem sem bolj velikodušno nagrajevala obrate, ki jo zdaj pripeljejo do moje leve noge in sedaj se, več ali manj, raje vrti v tej smeri. Potem sem dodala mene v to sliko vrtenja in takoj ko se je zaletela v mojo nogo, je bil KLIK in hrana. Takoj si je prišla gor, da je nagrajena za "BUM" ob mojo levo nogo (na desno ne delam, da ne bo zmede). In zdaj imam končno narejeno, da se zna z ritjo popraviti v osnovni položaj oziroma to še pride, saj greva "step by step". Zdaj naju čaka manjšanje objekta, kjer stoji s sprednjimi nogami, proti koncu je to še samo listek na koncu-koncu pa še ta izpuhti in je tarča le še moja noga, ne več objekt na katerem stoji.

Učenje po tej metodi je kar dolgotrajno. Začetki so res težki, saj bi te pes ves čas gledal in dela le četrtinske obrate. No, ko premaga sam sebe in ve, da mu ne boš nikamor ušel, če te za 2s nima na vidiku, je vse lažje. Ampak moraš iti po regelcih in ne spuščati kakih korakov (zato sem si tudi kupila DVD od Silve). Mislim, da bom naslednjega psa že od začetka učila osnovnega položaja in vaje poleg po tej metodi. Mi je zelo prijazna in psu je kristalno jasen pravi položaj. Največ pa mi pove Lunin rep, ko izvaja to vajo.

Bioresonančna terapija

Včeraj je Luna imela prvič bioresonančno terapijo v studiu PesSanus, bioresonančne terapije za male živali. Najprej je Maja ujela dve kapljici krvi iz Luninega ušesa, na pivnik. Nato je dala pivnik v bioresonančno napravo, ki je nato pokazala v kakem zdravstvenem stanju je Luna. Ta naprava deluje na podlagi Kitajskih petih elementov (les, ogenj, zemlja, kovina, voda). Ugotavlja splošno energijsko stanje telesa, stanje organov, tkiv, žlez, mišic, vezi, stanje hrbtenice, vretenc, prisotnost alergenov, alergij, bakterij, parazitov, virusov, škodljivih snovi, stanje zob, občutljivost na hrano, izpostavljenost geopatogenim in drugin škodljivim vplivom okolja, stanje kislosti in bazičnosti telesa, energijske blokade, čustveno stanje,... Luna je načeloma zelo zdravaJ. Naprava je pokazala, da je alergična na čebelje pike, na pšenico, rž in eno od trav, za kar nisem imela pojma. Prav tako je naprava zaznala bakterijo anaplazmozo. Na podlagi teh rezultatov ji je Maja pripravila individualni načrt terapij, ki bi naj odpravil vse tegobe (tudi alergije!!). Pri terapiji se uporablja modulacijsko podlago in različne elektrode. Skozi vhodno elektrodo naprava sprejema frekvenco iz telesa, loči bolezensko nihanje do zdravega in ojačano zdravo nihanje preko modulacijske podlage vrne v telo. Luna je med terapijo večino časa ležala, ko ji je ratalo dolgčas je stala, potem malo sedela. Na teh frekvencah je bila 45 minut, vmes je tudi dobila dva slastna priboljška. Luna bo skupno imela 4 terapije, vsakih 7 dni. Med terapiajmi ji bo Maja preverjala zdravstveno stanje s pomočjo kapljic krvi iz ušesa.

Za podkrepitev njenega imunskega sistema in boljšemu zdravljenju, sem se ponovno odločila za homeopatska zdravila. Ker se najin prejšnji homeopat ne javlja, sem našla drugega veterinarja homeopata, Markota Nabergoja iz Moravskih Toplic, kateremu sem že poslala Lunino slino, na podalgi katere ji bo predpisal homeopatsaka zdravila za boj proti anaplazmoziJ.

Ku-Ku

1 : 128

Lunin titer za Anaplazmozo (erlihijo) je 1:128, to je mejni titer protiteles, kar pomeni da je najnižji možen titer, da je žival še pozitivna na to bolezen (teste so delali v Ljubljani). Najbrž se tistim, ki bi vse zdravili z antibiotiki moja odločitev ne bo zdela prava, ampak... za enkrat sem jo naročila na bioresonančno terapijo pri PetSanus, bioresonančne terapije za male živali, ker antibiotiki so res najina zadnja rešilna bilka v boju proti šepanju.

KAJ JE BIORESONANCA? Bioresonančna metoda zdravljenja temelji na sodobnih teorijah iz biologije, biofizike in kvantne fizike. Je oblika elektromagnetne terapije, ki sta jo leta 1977 razvila Nemca Franz Morell in Erich Raschebut. Izhodišče bioresonančnega zdravljenja je dejstvo, da vsaka snov niha in posledično nihajo tudi vse celice živih bitij. To nihanje ustvarja individualno in merljivo elektromagnetno polje. Bolezen povzroči neusklajena nihanja (motnje), ki jih lahko s pomočjo bioresonančne terapevtske naprave zaznamo in uravnovesimo ter znova vrnemo v telo, ki se počasi povrne v prvotno (zdravo) nihanje.Z bioresonančno terapevtsko napravo zaznamo elektromagnetno frekvenčno informacijo, ki jo organizem neprestano oddaja. Naprava razloči zdravo in bolezensko nihanje, izniči bolezensko nihanje, zdravo nihanje pa okrepljeno vrne preko elektrod nazaj v telo.Z bioresonančno metodo lahko hitro, preprosto in za žival neboleče, določimo katere substance obremenjujejo vašega ljubljenčka. V večini primerov lahko določimo alergene, bakterije in viruse, ki vašemu ljubljenčku povzročajo težave in pričnemo s terapijo, ki bo vašega ljubljenčka povrnila v stanje zdravja.

VIR: http://www.petsanus.si

HVALA vsem, ki ste si tako ali drugače vzeli čas za naju in mi svetovali, kako odpraviti Lunin problem!

Še en KLIK do zanimive doktorske disertacije!

*·٠• Sneg•٠·*

just you and me

ready, steady...

gooooooooooooooo!!!

" I love that crazed look, like a derby horse breaking out of the gate "

getch ya

FOTO: Maja Rokavec

Anaplazmoza

Ajej, dobili smo rezultate testov za klopne bolezni in Luna je pozitivna na anaplazmozo (nekaterim bolj znana kot erlihija). Sicer je titer zelo nizek (1:128), tako da Lune zaenkrat ne bomo zdravili, saj nima nobenih simptomov bolezni. Sem bila pa en dan kar malo v šoku. Šepanje se je nehalo (malo še šepa na sprednjo levo nogo, le ko gre po stopnicah navzdol), drugi simptomi, ki jih pa Luna ni imela, so lahko: neješčost, anemija, povišana temperatura,... Ko bo, pa bog ne daj, da kmalu kazala kake znake bolezni, bova šli najprej k homeopatu, potem pa na antibiotike, če homeopatska zdravila ne bodo pomagala. Ne vem, nisem človek, ki bi zdravil bolezni z antibiotiki, če to res ni nujno, vse druga bomo prej sprobali. Zdaj bomo dali največji poudarek na njenem imunskem sistemu, da bo še naprej zdrava in odporna. Za začetek sem ji kupila Konopljino olje.


Več o klopnih boleznih:

Najpogostejše klopne bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji, so borelioza, anaplazmoza in babezioza. Te bolezni se ne prenašajo z živali na žival z dotikom ali po zraku, ampak je glavni prenašalec klop. Teoretično je možna okužba s transfuzijo, prek placente, z ugrizom in/ali semenom.

Vse omenjene bolezni se pojavljajo tudi pri ljudeh, vendar nam okužene živali ne predstavljajo neposredne grožnje. Za okužbo so potrebni lačni ali le delno nahranjeni klopi, ki pa jih žival lahko prinese v naše okolje.

Za okužbo psa je potrebno, da je klop pritrjen na psu vsaj 24 h, zato je izjemno pomembno, da klopa odstranimo takoj, ko ga najdemo. Delno nahranjen klop predstavlja večje tveganje, saj je v tem primeru za prenos bolezni potreben krajši čas hranjenja.

Bolezni lahko imajo določene značilnosti, vendar so znaki pogosto neznačilni. Psi so lahko samo bolj utrujeni in/ali neješči. To pa so lahko znaki mnogih bolezni, zato je diagnozo nemogoče postaviti samo na podlagi klinične slike, brez dodatnih krvnih preiskav. Najbolj znana diagnostična metoda je določanje protiteles v krvi, ki pa ni vedno zanesljiva. Protitelesa nastajajo, ko pride imunski sistem živali v stik s povzročiteljem bolezni. Zvišana raven protiteles še ne pomeni bolezni, ampak le, da so bili psi v stiku s povzročiteljem. Tudi ko je povzročitelj izločen iz telesa, ostanejo protitelesa še nekaj časa zvišana. Po drugi strani pa je povzročitelj bolezni lahko vzrok za klinično sliko, nivo protiteles pa še ni zvišan.

Klopne bolezni so včasih ozdravljive, včasih le obvladljive, v nekaterih primerih imajo obolele živali posledice bolezni celo življenje. Kljub ustreznemu izboru zdravil, njihovih odmerkov in dolžine zdravljenja se pogosto soočamo s številnimi zapleti, predvsem tistimi, ki so posledica odziva imunskega sistema gostitelja. Pozno diagnosticirane in hujše oblike bolezni se lahko končajo s smrtjo, zato je izjemno pomembno, da bolezni preprečimo z zaščito živali pred klopi.

A N A P L A Z M O Z A

V Sloveniji se po do sedaj znanih podatkih pojavlja izključno Anaplasma phagocytophilum, ki povzroča pasjo granulocitotropno anaplazmozo (včasih znano pod imenom erlihioza). Je gramsko negativna, negibljiva elipsoidna bakterija, velikosti 0.2 do 2 µm, ki napada nevtrofilce. V Evropi razširjenost bolezni sovpada s poseljenostjo klopa Ixodes ricinus, ki prenaša tudi borelijo, sočasne okužbe klopa z obema bakterijama so pogoste.

Rezervoar bolezni so številne živalske vrste, na katerih se hrani klop: mali gozdni sesalci (miši, rovke, voluharice), jelenjad (srne, jeleni, gamsi) in domače živali (ovce, koze, konji, psi). Izbruhi bolezni so sezonski in sovpadajo s porastom števila klopov (spomladi in jeseni).

Najkrajši čas hranjenja klopa, ki je potreben za okužbo, je 36 do 48 h. Bakterija se pritrdi na receptorje, ki so na membrani nevtrofilca in z endocitozo vstopi v celico. V celici se množi, kar oblikuje v celici t.i. morulo, ki jo lahko vidimo z mikroskopom (1 do 40 odstotkov nevtrofilcev vsebuje morule, ki so prisotne od 5 do 9 dni.).

Inkubacijska doba je 8 do 14 dni.

Klinični znaki bolezni so lahko zelo različni in nespecifični. Oboleli psi so najpogosteje otožni, oslabeli, imajo zvišano telesno temperaturo in zavračajo hrano. Približno pri polovici obolelih psov je opazno, da se neradi gibajo, so okorni in šepajo. Redkeje imajo povečane bezgavke, vranico ali jetra. Lahko imajo epileptične napade, so ataksični, bruhajo, imajo drisko ali znake obolenja dihal.

S preiskavami krvi najpogosteje ugotovimo trombocitopenijo, pojavi se pri 80 odstotkih obolelih psov. Na začetku je mnogo živali limfopeničnih, kasneje se lahko razvije reaktivna limfocitoza. Pri mnogih psih se pojavi tudi eozinopenija, blaga anemija, hipoalbuminemija, hiperglobulinemija in zvišana alkalna fosfataza v krvi.

Simptomi obolenja so najverjetneje predvsem posledica imunskega odgovora gostitelja in ne neposrednega delovanja bakterije. Včasih akutna faza bolezni mine brez zaznavnih kliničnih simptomov.

Kliničnih znakov anaplazmoze se pogosto ne da razločiti od znakov lymske borelioze, v obeh primerih gre tudi za istega prenašalca bolezni in isto geografsko razširjenost obeh bolezni. Psi s sočasno okužbo anaplazme in borelije zbolijo za resnejšo obliko bolezni.

Diagnozo lahko postavimo z mikroskopsko identifikacijo morul v krvnih nevrofilcih. Protitelesa začno rasti 2 do 5 dni po pojavu morul. Detekcija nukleinske kisline (PCR) je bolj občutljiva od mikroskopske identifikacije, vendar je še vedno premalo zanesljiva. Pomagamo si s serološko metodo merjenja protiteles v krvi. Protitelesa ostanejo navzoča še leto dni po okužbi, zato kažejo le na preteklo izpostavljenost organizmu. Sam serološko pozitiven rezultat torej ne pomeni nujno tudi obolenja in s tem v zvezi obstaja upravičen dvom, ali v takih primerih žival sploh zdraviti. Zdravljenje je priporočljivo, kadar pri serološko pozitivni živali ugotovimo klinična in/ali hematološka odstopanja. V primeru nizkih vrednosti protiteles se svetuje ponovno merjenje čez 3 do 4 tedne, saj naraščanje vrednosti dokaže svežo okužbo.

Ugotavljanje vrednosti specifičnih protiteles med ali po zaključenem zdravljenju ni smiselno, saj vemo, da ta ni odvisen od učinkovitosti zdravljenja.

Bolezen zdravimo najpogosteje z doksiciklinom (5 mg/kg/12h) 3 do 4 tedne.

Preventiva je zaščita pred klopi in odstranjevanje pritrjenih klopov prej kot v 36 urah.

Zaščitnega cepljenja ni.

Več kot 70 odstotkov psov po svetu ima potrjena protitelesa proti bakteriji Anaplasma phagocytophilum. Sumi se, da gre za prehladom podobne okužbe, ki potekajo brez razvitih znakov bolezni. Anaplazma poteka akutno in ne teži k manifestaciji kronične bolezni kot borelioza ali monocitna erlihioza, ki jo povzroča Erlichia canis. O kronični obliki bolezni ni poročil. Strokovna literature omenja, da zdravljenje z doksiciklinom odstrani anaplazmo iz telesa, ponavljajo pa se lahko imunsko mediirani procesi.

VIR: http://www.prva-klinika.si/

Veseli December

Pa je prišel najbolj veseli mesec v letu JJJ... ker je Luna tak fajn, priden pes in ker gre v decembru tudi z mano na stojnice - na kuhančka in na razne obiske, je dobila prav posebno decembrsko ovratnico. Recimo, da ji jo je prinesel Miklavž, ker ta, pridne vedno obišče malo prej, ane?! 

Šepanje

Šepanje... a ni to največji strah in trepet vseh lastnikov psov?!? Hmm najbrž je to moj največji strah, saj so labiji dostikrat podvrženi displaziji in okruškom hrustanca, ki se naj bi dedovali, ni pa nujno. Za nameček pa je Lunin oče zloglasni Dren iz Dobrče, katerega kar nekaj mladičev ima displazijo kolkov ali pa OCD oziroma okrušek hrustanca. Je pa ta pes, roko na srce, v skorajda vseh slovenskih rodovnikih, kjer so labiji rjave barve, tako da ob tako močni reprodukciji mladičev ni čudno, da bo nekaj mladičev imelo napake. Ampak ta pes mi je dal krasnega psa, tako karakterno kot delovno in ki je zaenkrat zdrav - trkam na les. No ja ,zgleda da ima poškodovano vez ali kito na levi sprednji nogi. 

Pred nakupom Lune sem bila slepo prepričana, da če kupiš rodovniškega psa in ga prvih 6 mesecev čuvaš pred večjimi napori, hoji po stopnicah, hoji v hrib,... pač preprečiš kakršnokoli  bolezen sklepov in kosti...

Luna je prvič začela šepati na Pikinem festivalu konec septembra, ko je s psi divjala za žogico. Kar naenkrat je med tekom zašepala na sprednjo levo nogo, ampak ona bi kljub temu šla po žogo, magari šepajoče, smo da divja in tekmuje. Pa sem jo pripela in šepanje je skoraj izginilo. Sklepala sem, da je med tekom čudno stopila in si je kaj pretegnila. Tisto popoldne šepanja praktično ni bilo več in temu nisem posvetila večje pozornosti. Rahlo šepanje se je tu in tam pojavilo po metanju žogice, ampak tako blago da sploh nisem opazila, na katero nogo točno šepa.  Pol sem že mislila, da sem blesava in se mi že dozdeva da šepa. Prav tako sem opazila, da se je šepanje pojavilo po tem, ko se je njeno telo ohladilo, med tekom nikoli. 

Pa je prišla vaja v Gotenici in spanje v "mrzlem" avtu. V soboto zjutraj smo šli samo do prvega travnika, do kamor je Luna normalno hodila, opravila potrebi, malo in veliko, a ob vračanju je šepala tako močno, da je bilo prav čudno, kako lahko pes tako močno šepa, kar iznenada. Najprej sem malo počakala in nadaljevala hojo, saj sem mislila, da če se bo malo bolj ogrela bo stanje boljše, pa je bilo le slabše. Prav ustavila se je, imela levo taco v luftu in zaradi bolečin se ni hotela premakniti. Ni nama preostalo drugega, kot da Luna počiva v avtu in da jo pregledala Nina. Dobro jo je pretipala, vendar Luna ni kazala večjih bolečin, čisto malo je trznila pri zapestju. Nina je nato opazila, da ima med blazinicami rahlo rdečico in da je možno, da je to vzrok šepanja. Pa sva ji kasneje z Majo med blazinice vtrli otroški puder in dali gor čeveljček. Rdečica je tekom dneva izginila, ona pa je še vedno na polno šepala. V tem trenutku sem se odločila, da bova šli zvečer domov, da nima smisla, da poležava v avtu.

V ponedeljek zjutraj sva tako šli h dr. Klavdiju v Veterinarsko bolnico v Šentjurju, kjer so jo najprej dodobra pretipali, na otip je ponovno ni nič bolelo. Nato so ji slikali zapestje in oba komolca (brez narkoze). Slike so pokazale, da je vse na svojem mestuJ. Wiiiiiii mi je odleglo, samo da ne bo potrebe po kakem operativnem posegu. Potem so ji vzeli še kri za krvno sliko, ki je pokazala, da je Luna zdrava kot ribaJ. Tako smo dali kri še na analizo za klopne bolezni, čeprav iz krvne slike ni vidno da bi imela katero od teh bolezni. Ampak ker želim izključiti tudi to možnost, sem dala še te teste za narediti, ki bodo prišli čez kak teden, bomo videli kaj bodo izvidi pokazali. Za enkrat je največji sum, da si je poškodovala vez ali kito in bomo nekaj časa pač počivali, samo da ni kaj hujšega.

Protibolečinskih zdravil ni dobila, je pa slučajno ravno na kuri z glukozaminom, ki ga naredim 1x na leto. Dodajam ji tudi olje polenovke. Doma ima tudi Back on Trac Odeja, ki nekoliko lajša bolečine in vrača telesu naravno toploto (KLIK do ostalih podobnih izdelkov). Šepanja danes skroajda ni več, šepa samo še ko hodi po stopnicah navzdol.

Šestič v Gotenici

Tako kot je že v navadi, se kmalu po preizkušnji za Območne enote zberemo vsi člani Območnih enot na skupni "vikendaški" vaji v Gotenici. Letošnja izjema je bila le to, da so se nazivi PES REŠEVALEC, VODNIK REŠEVALNEGA PSA in drugih priznanj podeljevali kar v Gotenici, namesto na zadnji skupni vaji pod Storžičem. Nekaterim je bilo to bolj, drugim manj po godu. 

Žal se je Luna v soboto, že navsezgodaj zjutraj poškodovala, tako da ona od Gotenice ni imela nič, razen poležavanja v avtuL. Zato sem se tudi odločila, da jo v soboto zvečer mahneva domov, po svečani podelitvi priznanj.

Čakanje na Evo, da pride po naju.

Z Evo sva prišli v Gotenico v petek okoli 17. ure, prvič tako zgodaj, od kar hodim v GotenicoJ. Po nastanitvi v hiški 25 in večerji, smo imeli uvoden govor in predavanja v učilnici. Šli smo čez test o prvi pomoči ponesrečencev, ki smo ga reševali na sami preizkušnji - neke tople vode nismo odkrili. Potem sta nam še Nina in Tonja predavali o boleznih, ki se lahko prenašajo iz človeka na psa in obratno.

Naši novi flisi, ki smo si jih zaslužili po uspešni organizaciji tabora!

Sobotna vaja je bila na papirju zelo dobro zasnovana s strani organizatorjev, a žal je malo spodletelo pri sami izvedbi vaje in delu na terenu. Jaz se nisem pritoževala, saj sem imela psa zaprtega v avtu, sicer sem se pa na takih vajah do sedaj že naučila, da si ga moraš vzeti na izi, ker pač velikokrat traja, da se premaknemo iz baze na sam teren in na delo. Velikokrat za to niti niso krivi organizatorji ampak tisti, ki se prijavijo na vajo, pa jih potem ni in imajo razpad skupin,... postavitev baze, vzpostavitev zvez, pa tudi ni mačji kašelj. In potem pač trajaaa.
V soboto zjutraj smo se ob 8. uri dobili v učilnici, kjer nam je Blaž predaval o orientaciji, Tilen pa o GPSih in njihovi uporabi. Zelo dobra napotnica za nadaljne delo na terenu, kjer pa se je malo sfižilo. Plan je bil, da gremo vsak posamezno s svojim psom v lov na markerje s pomočjo točk in "trekov" na GPSu dopoldne, popoldne pa bi naj delali nekaj drugega. Žal se je vse skupaj zavleklo in vse kar smo v soboto počeli je to, da si enkrat šel na teren s psom in GPSom za cca slabo uro (nekateri so bili na terenu tudi dlje). Ker je Luna bila v avtu zaradi šepanja na sprednjo levo nogo, sem delala skupaj z Evo in Hillom. Mi2 sva se, vsaka s svojim z GPSom dobro znašli, Hill pa je tudi našel oba markerja in na srečo nobenega medvedaJ.

Po večerji je sledila analiza dela za ta dan, potem pa podelitev različnih priznanj. Z Luno sva mi letos prigarali naziv VODNIK REŠEVALNEGA PSA. Wohoooooooo ponosna na ta naziv, bravo Lunica in jazJJJ.

J J J

O Lunini poškodbi pa več jutri!

Delicious autumn

Have I ever mention how much I love sunny autumnJ?!

"Delicious autumn! My very soul is wedded to it, and if I were a bird I would fly about the earth seeking the successive autumns." 

George Eliot 

Trening ob Slivniškem jezeru

Glede na to, da smo to "ruševino" do sedaj izkoristili le na Taboru reševalnih psov v Celju, je bil zdaj že skrajni čas, da se ponovno odpravimo na ta kraj ("zločina"). Glede na malo interesa od naših, smo se treninga v soboto dopoldne udeležile le Ines z Limo, Tamara s Tio, Eva s Hillom in mi2. Žal ni nekih zruškov, se pa da fajn potrenirati zaprte markerje, najde se nekaj višin in pa zelo dobra so skrivališča za mikrolokacijo.

Z Luno sva naredili dve rundi in v obeh je iskala tri markerje. V prvi rundi sva dali poudarek na mikrolokaciji vseh zaprtih markerjev, v drugi pa sem ji najprej pripravila zanimiv zalogaj in sicer dva markerja, ki sta bila skrita zelo skupaj... 

PRVA RUNDA V SLIKI

Prvi marker: 

PRVI NAJDEN V HLADILNIKU, na sliki že odpira vrata.

Drugi marker: 

• dva WCja, le kje je marker...

ŠNoF, šnOF.

V pRvEm WCju ga ni.

V drUgEm Pa jE!!

HOV-HoV, tukaj je!!!!!!!!!

Ker vonj prihaja ven iz  odprtine (srčka) - na vrhu vrat, Luna pač laja kot lajajoča PINK-PONK žogica!

Pa daj že odpri vrata!!

PINK-PONK?#$%#

Hov-hOV

Ku-ku le kdo je tu?

Tretji marker:
S tem je imela malo več težav, saj ga je dobivala na drugi strani stene, no naposled pa pri vratih.

DRUGA RUNDA V BESEDI

V drugo sem ji pripravila zanimiv zalogaj, saj me je zanimalo kako se bo odrezala, če bosta skrita zelo blizu skupaj dva markerja. Zanimalo me je predvsem kako bo odreagirala na dva različna vonja in če ju bo sploh ločila. Oba sta bila skrita v WCju, predvidevam, da je bil nekoč eden ženski drugi moški, med njima je bil kratek cca 3m dolg hodnik. Res jo je bilo zanimivo opazovati, saj se je videlo, da dobiva oba markeja hkrati. Tako se je odločila, da bo najprej oblajala lažjega na desni strani, nanj je lajala pri vratih WCja. Drugega pa je oblajala od zunaj skozi okno, tako ga je pač dobila. Zadnji, tretji marker je bil malo lažje skrit, ampak še vseeno zaprt in njenim očem ne viden. Vse BP!

Bil je spet lušten trening, prav pasalo je, da nas ni bilo preveliko in smo naredili res kvaliteten trening za vse pseJ!

Devotion

"He is your friend, your partner, your defender, your dog.

You are his life, his love, his leader.

He will be yours, faithful and true, to the last beat of his heart. 

You owe it to him to be worth of such devotion."

-Unknown

VIDEO iz Tehničnega dneva na OŠ Lava

Vaja množične nesreče "VRBJE 2012"

V petek, 9.11.2012 sva imeli z Luno res pester dan, saj sva dopoldne in opoldne preživeli med otroci na Tehničnem dnevu OŠ Lava, popoldne pa na Vaji množične nesreče "VRBJE 2012", le ta se je zavlekla še v večer.

Čakanje na pričetek vaje.

PREDPOSTAVKA VAJE

Prvi alarm

9.11.2012 ob 16:20 uri na območju naravnega rezervata Ribnika Vrbje strmoglavi potniško letalo.

• po strmoglavljenju pride do požara razbitin letala
• ReCO javi, da je na letalu 30 potnikov

ALARMIRANE ENOTE - PRVI ALARM

• PGD Vrbje
• PHE NMP ZD Celje, 1A NMP ZD Žalec
• URSZR Prikolica za množične nesreče

CILJI IN NAMENI VAJE

• Preizkusiti alarmiranje vseh sil ZiR ter medsebojno koordinacijo na mestu nesreče;
• Vodenje večje intervencije - vloge posameznih služb
• Mobilni dispečerski center
• Za enote nmp: (triaža, koordinacija reševalnih prevozov in vodenje, uporabnost prikolice za delovišče   zdravstvene oskrbe)

Nas še niso poklicali za isaknje, ostali reševalci in gasilci pa so bili že v polnem zagonu.

Scenarij za naše delo na tej vaji, je bil sprva dobro zasnovan, vendar se je tekom vaje malce pozabilo na nas, oziroma so nas na delo poklicali nekoliko (pre)pozno. Sicer je bila vaja res obsežna, sodelovalo je ogromno gasilcev, enote za nujno medicinsko pomoč, gorskih reševalcev in drugih.

Mi smo iskali na področju, kjer bi lahko bilo še nekaj pogrešanih ljudi iz letala. Točnih informacij o iskanem območju nismo dobili, omejeni smo bili z manjšim potokom in reko Savinjo. Enega pogrešanega so nam "vzeli" gasilci, ki so možakarja sami našli, tik preden smo prišli na območje iskanja. Med našim delom - iskali smo v strelcih, so po približno 20 minutah iz baze javili, da je vaja zaključena. Žal nismo točno izvedeli, kje je bila še ena pogrešana oseba, ali je sploh bila, ali pa je nismo dosegli, zaradi prekinitve vaje. Izpustili je sigurno nismo. 

Vaje smo se udeležili Miloš, Nevenka z Neli, Tamara s Tio, Davorin z Lixo, Tomi s Šerpo in mi2.

Gremo v akcijo še mi.