Veliki Snežnik 1796m

V soboto smo se odpravili na Veliki Snežnik iz vasi Sviščaki (1242m) - KLIK do opisa poti. Pot od parkirišča do nizkih borovcev je bila zelo lahka, a peklensko vroča. Na najvišje ležečem parkirišču (kjer se začnejo nizki borovci) smo si, po tamkajšnji tradiciji, dali vsak nekaj drv v nahrbtnike, da smo jih nesli do Koče Draga Karolina, tik pod vrhom Snežnika. Le Luna je hinavčila. Pot je bila nato strmejša in težja zaradi dodatne obtežbe nahrbtnikovJ. Pri koči smo ugotovili, da imajo zaloge drv več kot dovolj, ahja ni je čez tradicije. Začuda na ta dan ni bilo veliko ljudi ne na poti, ne na vrhu, najbrž so raje šli na morje, no mi pa smo iz vrha imeli lep razgled nanj.

Pot proti domov smo z avtom nadaljevali naprej od vasi Sviščaki in prišli do, od boga pozabljeni, a idilični vasici s štirimi hišami, dvorcem oziroma stolpoma in gostišču, Mašun (KLIK). Več v slikah...

Oteževanje nahrbtnika pod budnim očesom Lune.

Nekaj dodatnih gvihtov in pot pod noge.

Vrh Velikega Snežnika.

Zaloga drv J .      

Lovski dvorec Schonburg oziroma ohranjena in obnovljena stolpa v vasi Mašun.

Veliki Travnik 1637m

Razgledni stolp na Velikem Travniku 1637m.

Na petkov prazničen dan smo se podali v hribe oziroma planince, točneje na Mali in Veliki Travnik. Ker je v višjih predelih še sneg smo se odločili, da gremo raje na planine, kot hribe. Na Lunino veselje so tudi tukaj bile manjše zaplate snega in pes je nadvse užival. Tale vrh ni ne vem kako oblegan, tako da je bil ravno pravšnja izbira za praznični dan, za povrhu pa je bila (prvič letos) odprta še Koča na Travniku. KLIK do opisa poti.

Razpotje.

Koča na Travniku.

Luna pogleduje proti smučišču Golte.

JuhuhUUu sneg!!

Na planini Mali Travnik.

Pogled prosti Savinjski dolini.

Ko se ti pocedijo sline

KONČNO imamo tudi v Celju možnost trenirati na pravi ruševini, v pravem pomenu besede. Žal ni tako velika, kot mogoče zgleda na fotokah ... je "le" ena malo večja podrta hiša, ki je imela ne davno tega dve nadstropji z veliko teraso in je zdaj v fazi rušenja. Sicer smo v tem objektu trenirali eno leto - prvič smo delali v njem na Vaji Mestne občine Celje. Na srečo so zdaj ravno prazniki in rušenje ne poteka tako hitro, kot bi sicer. Kako ironično je bilo v torek, ko bi morali imeti trening iskanja v ruševini-objektu za XX barom, pa so jo pred našimi očmi rušili - KLIK. Mmmmm njamaaaa so bile naše prve misli, pocedile so se nam sline in najraje bi se kar zakadili vanjo. Vendar je bilo potrebno dobiti dovoljenje in se zavedati, da smo tam na lastno odgovornost. 

Tako smo v četrtek popoldne naredili prvi trening iskanja na omenjeni ruševini. Najbrž bomo imeli nekaj treningov še v prihajajočih dneh, dokler gradbeni ostanki ne izpuhtijo. Trenutno stoji pritličje z prvo ploščo, na njem pa so gradbeni ostanki prvega in drugega nadstropja. O velikem številu armaturnih žic, kamnitih blokov, zidakov,... mi najbrž ni potrebno izgubljati besed... JJJ

 Nekaj utrinkov v fotkah: 

foto: Eva Gologranc

Vaja Tržič

V soboto, 21.4.2012 smo imeli člani ERPS vajo v Tržiču, katere se je udeležilo nekaj več kot 100 vodnikov s psi ali brez (organizatorji, vodje delovišč, markerji,...). Doletela me je ta čast, da sem bila vodja ene od skupin. Ojej, kr grozen občutek, sploh ker so bili v skupini bolj izkušeni od mene. Pa dobro, sprejela sem dodeljeno vlogo, hvala Evi in Blažu za pomoč.

Vaja je bila zelo dobro zasnovana, samo jaz sem imela nekaj tehničnih težav sama s sabo, hihi -  imeti psa, postajo za javljenje (na začetku sem jo preklapljala iz frekvence naše skupine, na frekvenco baze), cel poklc listov z navodili o iskanih območjih, karte (v merilu 1:5.000 ter Ortofoto posnetek za vsako delovišče), GPS,... uglaunem vsega i svašta, malo preveč zame. Potem še odločati o taktiki iskanja, razporejanje v strelce,... Ampak je šlo, saj smo bili fajn skupina. Blaž je prevzel orientacijski del, jaz sem samo sledila na svojem GPSu, kje smo in kam gremo. V skupini smo bili štirje z narejenimi izpiti in trije začetniki. Na vsakem delovišču smo se razvrstili v strelce, tudi na enem, kjer naj to ne bi bilo potrebno. Vedno je bil med dvema izkušenima, en začetnik. Mislim, da smo ubrali dobro taktiko, našli nismo le enega ponesrečenca, ki po naši presoji ni bil v iskanem območju. Vmes smo si vzeli čas tudi za malico in en krajši trening iskanja v gozdu - kar si je vsak posameznik zaželel. Na enem od delovišč je bilo potrebno izvajati prvo pomoč psu, žal smo morali oskrbeti psičko v naši skupini, ki se je malo porezala (po scenariju bi naj oskrbeli namišljeno poškodovanega psa), potem pa poiskali še njegovo lasnico.

Eno od delovišč - opis iz "poklca listov":
Delovišče 6: Podbreška
Dostop: Direktno nasproti delovišča Zvičanska gmajna.
Parkira se na začetku Podbreške gmajne za tablo "Občina Naklo" in ob robu travnika s psi na povodcih do izhodišča (T2), ki je označen tudi na GPS, nato sledite poti (po jarku).
Predpostavka: Gobar je šel po gobe in ga ni nazaj, vedno se je držal levo od poti po robu, obvezno je pogledal proti Triglavu.
Iskanje: levo od "tracka" oziroma poti, ki vodi po robu (na desni strani se teren spuša) do prihoda na kamionsko cesto (T4). Območje je dolgo cca 800 m, široko do 100 m. Na vrhu poseke (za gostim gozdom T3) na zahodni strani locirajte Triglav in izmerite azimut (čim več vodnikov) ter sporočite v štab. Nato nadaljujte z iskanjem.

Ni da ni, vaja je bila res super. Sploh zaradi navodil o iskanju, skritih markerji-na vsakem delovišču je bil skrit vsaj eden, kartah in točkah v GPSih. Jaz pa sem doživela še krst, kot vodja skupine.

Predstavitev Reševalnega Psa

V tem mesecu sva se z Luno udeležili dveh predstavitev reševalnih psov. In sicer sva sodelovali na podelitvi priznanj učencem, ki so sodelovali na natečaju za likovna in literarna dela, na temo "Kdo in kako pomaga ob različnih nesrečah" ter na Tehničnem dnevu OŠ Dobrna.

Lola & Luna budno spremljata korake Eve & Hilla

Podelitev priznanj je potekala na Upravi za zaščito in reševanje - Izpostavi Celje, kjer so se poleg nas predstavili tudi policisti, vojaki, gasilci in jamarski reševalci. Učenci in njihovi starši so pred podelitvijo priznanj z zanimanjem poslušali kako poteka šolanje reševalnega psa, kako dolgo traja, kateri psi so primerni,... Najbolj so se razveselili čohanja Lune, Lixe in Fride, prav tako pa so jim bili osupljivi tudi različni trikci naših psov.

Na Osnovni šoli Dobrna, kjer je potekal Tehnični dan, sva skupaj z Evo petim razredom predstavili naše društvo in delo reševalnih psov. Najprej sva obiskali učence skupaj s Hillom in Luno v razredu, kjer je Eva povedala nekaj na splošno o psih s poudarkom na reševalnemu psu. Nato smo zapustili učilnico in se prestavili na šolsko igrišče, kjer sva jim prikazali nekaj osnovnih vaj poslušnosti, trikce in iskanje oziroma oblajanja. Na koncu se je izkazalo, da so bili učenci najbolj navdušeni nad trikci, predvsem pa nad oblajanjem in so se kar vsi hoteli skrivati Hillu ali Luni. Žal niso uspeli priti vsi na vrsto, so se pa vsi, ki so to želeli, poigrali z njima. Razigrani otroci kar niso morali verjeti, kako sta Hill in Luna močna pri vlečenju in da premagata najmočnejšega fanta v razredu. Otroci so res z velikim zanimanjem poslušali predvsem pa gledali oba psa pri izvajanju različnih dejavnosti.

plazenje

How to beat Luna?

            
                  :: it takes two ... but it is still hard ::

FOTO: Maja Rokavec  - ITAK

http://www.photo.majchy.com/

Petek 13.

        … me nismo vraževerne, sploh ... =)

P✿mlad

Državno prvenstvo Reševalnih psov

Minuli vikend je v Postojni (Pivki) potekalo 4. Odprto Državno prvenstvo Slovenije in IRO izpiti, v organizaciji KVRP Postojna. Z Luno se tega tekmovanja-izpitov nisva udeležili, me pa veselijo boljši rezultati od lanskega leta - veliko več pozitivnih parov tako v gozdu, kot v ruševini. Predvsem pa me veselijo rezultati iz iskanja v gozdu, kjer sta bila na stopničkah kar dva labijaJ. Čestitke vsem uspešnim!!

Rezultati: http://www.kvr-postojna.com/objave/slovenian-open-championship-2012/

Ker sem sama dobivala kar nekaj vprašanj, zakaj naju ni tam ... preprosto, ker ne bi rada da mi pes (mogoče spet) obcvili markerja v ruševin. Državno prvenstvo bo pa itak tudi naslednje leto in še naslednje,... Iskanja v gozdu pa letos nisva veliko trenirali. Sicer se bo pa potrebno malo bolj pripraviti na taktike iskanja v gozdu. Jaz do sedaj še pomislila nisem, da bi hodila po robovih iskanega območja, kakor to dopušča nov pravilnik in možno, da je zaradi konfiguracije ter poraščenosti terena in vetrovnih razmer, to edina (uspešna) možnost. Jaz bi kar šla na reveiranje po sredini, to smo itak največ treniraliJ.

Usposabljanje v Logarski dolini 2012

Minuli podaljšani vikend sva z Luno preživeli na društvenem usposabljanju v Logarski dolini. Kot vsako leto smo bili nastanjeni v Cinkarniškem domu pri hotelu Plesnik, žal pa smo prvo leto ostali brez snega. Kljub temu je usposabljanje potekalo nemoteno, pač v gozdu.
Vesela, da se da psa še vedno usmerjat levo in desno (če ne dobi sledi direkt v nos), vesela da je na simulaciji iskalne akcije dobila potrditvi in to celo dve, za nameček je oba markerja oblajala skupaj s Hillom, kapo dol obema. Vesela, da je pes dobil kar nekaj kondicije,... kak je fajn biti vesel.

ČETRTEK

Iskanje v gozdu

Po prihodu v Cinkarniški dom in malici smo se napotili v gozd, v bližini doma. Z Luno letos še nisva naredili treninga iskanja v gozdu, pa sem ji pripravila markerje v prvi liniji. Levo ni imela težav, desno pa je nekaj sekund trajalo, da je šla po nabrežju Savinje (suhe struge) dol, do markerja. Potem pa nekaj motivacij za utrjevanje usmerjenosti. Za nameček pa sva na najlepšem travniku na svetu naredili usmerjanje na kantice. Luna je prava piflarka in bi letala sem in tja in sem in tja,... kjlub temu, da sta bili postavljeni samo dve kantici, hihi.

PETEK

Strelovec

Ker smo na razpolago imeli samo iskanje v gozdu, smo se nekateri odločili, da gremo en dopoldne malo v hribe, po kondicijo tako pasjo, kot našo (ane Klemen;)?) in na nekaj krpic snega. Pa smo za ta dan izbrali petek. Eva H. nam je priporočila Strelovec. Pa smo šli v Robanov kot, do najvišje ležeče kmetije, potem pa v breg do vrha Strelovca. In jaaaaaa, psi so dočakali nekaj krpic snega v senčnih delih gozda.

Simulacija iskalne akcije

Popoldne smo imeli tisti, ki smo razporejeni v Območno enoto, simulacijo iskalne akcije. Tisti brez izpitov so nam markirali in opazovali naše delo. Luna in Hill sta našla dva markerja, skoraj istočasno (od iskanih treh). Marker se je skoraj polulal, ko sta dva psa tekmovala kdo bo bližje lajal in bil prej nagrajen, hihihi. Ker je Luna naredila en lajež prej kot Hill, sem jaz stekla do niju in oba pohvalila, marker pa je na srečo imel pripravljeni dve igrači. Z Evo sva bili zelo zadovoljni, nad pasjim delom in oblajanjem, saj imava na sumu, da sta bila na Talanu oba blizu ali celo pri markerju in sta šla stran. 

SOBOTA

Iskanje v gozdu

Ta dan, smo se odločili da gremo do Doma planincev in tam naredimo dopoldnansko-opoldanski trening. Pripravili smo si izpitno iskanje in pripravili oznake na 50 m do razdalje 300 m, po potki. Luna je (žal) šla po sledeh in najprej potegnila ven markerja na 170 m (mi2 sva imeli izpitno situacijo za enko). Ahja, tudi to se včasih zgodi, potem pa našla še markerja na 50 m. Ker za zadnjo rundo nismo imeli več idej, kaj bi počeli s psmi, smo Hilla, Tio in Luno testirali, kako bi vsak posebej oblajal dva markerja, ki ležita skupaj. Ker borderčka začneta lajati že kak meter prej, preden sta pri markerju, najprej sploh opazila nista, da sta dva skupaj. No, Luna mora priti blizu in se prepričati če res "smrdita" po človeku tako, da je najprej oba polupčkala, pol ji ni bilo čisto jasno al naj laja ali ne ... apmak naposled se je le odločila da bo lajala na enega, hihi.

Orientacija z GPSi

Popoldne smo imeli ponovitev orientacije. Poleg teorije, ki nam jo je podal Blaž, smo na karti 1:25.000 odčitati koordinatno točko, ki smo jo nato poiskali s pomočjo Gpsa. Na podani točki smo preko postaj dobili koordnate za naslednjo točko. Točke so bile štiri. Moj Gps je nekoliko zaštekal in kazal napačno v smeri proti severu za približno 50 m, kar ni malo, ko iščeš točko, sicer logično - križišče, spomenik, hiško,... Najbrž mi ni potrebno razlagati, da sem skoraj dobila popizditis, hihi. Sva pa s Tamaro zaradi tega na lasni kožin izkusili, da ti Gps brez karte ne pomaga kaj dosti. Zakaj je Gps kazal narobe smo ugotovili na koncu, ko je bilo že vsega konec. Na Gpsu smo, preden sva se podali v lov za točkami, popravili nastavitve, ki so specifične za Slovenijo. Pa bi morali Gps ugasniti in na novo prižgati, da bi delal tako kot treba. Ker tega ni v navodilih, tega nismo storili. No, na srečo sem se spomnila, da je mogoče v tem keč in res je bil. Juhu.

NEDELJA

Iskanje v gozdu v sliki:

Luna: "Anaa jaz leeetim, ti mi samo pokaži kam še!!"

victory

killing machine

Za nama je pester podaljšan vikend, poln dobrih treningov in obilice smeha v prostem času, ko so bili psi na zasluženem počitku (BRUC POSTROJ!! BRUC, KAVO!!, ...)

Hvala Tamari in Klemenu za slike!!