Končno, sem po dolgem času uspela Luni pripraviti malo težji zalogaj na treningu iskanja na domači ruševini. Še vedno jo raje podcenjujem, kot precenjujem - kar opažam, da sicer počne veliko vodnikov. Sicer pa roko na srce, na domačem terenu ji že težko pripravim kaj težjega, ker pač pozna teren. No, pa je po dolgem času prišla na vrsto Merksa, z njo nove ideje, malo težji grobovi in zanimive višine.
V prvi rundi smo psom pripravili grob, ki je bil zakopan v ostruških. Ker nam je Dušan, že pred časom iz Cinkarne pripeljal dva super soda za skrivanje, smo enega zakopali v ostruške... Jaooo Lunica m♥ja, spet si me spomnila na Državno prvenstvo leta 2011, kjer si tako lepo našla tistega pod ostruški, potem pa je moja ne iznajdljivost naredila svoje, da nisi oblajala zadnjega markerja, ahjaa... Iskanje izpod ostruškov ji res neverjetno leži; išče, laufa, šnofka, najde, koplje, laja J.
Potem je iskala še markerja na višini, na visokem kupu desk. V nosu ga je imela po cca 4 minutah, nato pa je še nekaj časa trajalo, da ga je natančneje zlocirala in oblajala. Punca se je potrudila, da je prišla čim bližje, kar je lahko do njega. V Merkši so, poleg velikih kupov ostruškov, veliki kupi takšnih in drugačnih desk-višine tudi do 3 m, pa zanimive kleti se tudi najdejo. Če ima pes željo priti do markerja, oziroma mu poizkuša priti čim bližje, se mora malo znajti in skakati iz različnih kupov desk na drug kup. No, Lunici je to lepo uspelo.
V drugi rundi je ponovno iskala dva markerja, enega v kleti, drugega na kar visoki višini. Že s tistim v kleti se je malo namatrala, ampak super fajn, ker je lajala na vratih, na zaprtega, približno 3 m stran od njega. Nekaj časa je celo lajala na vrhu stopnic, no naposled pa šla do vrat, pod stopnicam. Čudno je šel vonj v tej rundi.
Še več časa ji je vzelo lociranje tistega na višini. Namreč vonj je dobivala nekje tam, kot je narisano na skici spodaj, pa še to ga je odnašalo cca 10 m stran od kupa desk, kjer je bil marker. Punca se je mučila in mučila z vonjem, obkroževala je vse kupe desk. Vonja na skrajno desnem, manjšem kupu desk ni dobila. Pa je šnofkala tam, se povzpela s prvimi tacami, vendar vonja ni bilo, da bi se dobro odrinila in skočila nanje. Tako je krožila, lovila vonjave in potem bolj po logiki, kot kakšnemu vonju skočila na desne deske, potem dobila vonj in oblajala markerja, kot kaže skica spodaj. Bravo pes, fajn smo te namučiliJ. Vmes je naša frišna začetnica spraševala, kako dolgo pustimo psa, da išče, če ne najde. Hmmm, dokler ne najde;)! Jaaa, res je bila dolga, ampak vesela, da je naposled našla. Območja, kjer je dobivala vonj, ni zapustila, da bi mogoče šla v lov za lažjim markerjem... kak kul.
Potem je iskala še markerja na višini, na visokem kupu desk. V nosu ga je imela po cca 4 minutah, nato pa je še nekaj časa trajalo, da ga je natančneje zlocirala in oblajala. Punca se je potrudila, da je prišla čim bližje, kar je lahko do njega. V Merkši so, poleg velikih kupov ostruškov, veliki kupi takšnih in drugačnih desk-višine tudi do 3 m, pa zanimive kleti se tudi najdejo. Če ima pes željo priti do markerja, oziroma mu poizkuša priti čim bližje, se mora malo znajti in skakati iz različnih kupov desk na drug kup. No, Lunici je to lepo uspelo.
V drugi rundi je ponovno iskala dva markerja, enega v kleti, drugega na kar visoki višini. Že s tistim v kleti se je malo namatrala, ampak super fajn, ker je lajala na vratih, na zaprtega, približno 3 m stran od njega. Nekaj časa je celo lajala na vrhu stopnic, no naposled pa šla do vrat, pod stopnicam. Čudno je šel vonj v tej rundi.
Še več časa ji je vzelo lociranje tistega na višini. Namreč vonj je dobivala nekje tam, kot je narisano na skici spodaj, pa še to ga je odnašalo cca 10 m stran od kupa desk, kjer je bil marker. Punca se je mučila in mučila z vonjem, obkroževala je vse kupe desk. Vonja na skrajno desnem, manjšem kupu desk ni dobila. Pa je šnofkala tam, se povzpela s prvimi tacami, vendar vonja ni bilo, da bi se dobro odrinila in skočila nanje. Tako je krožila, lovila vonjave in potem bolj po logiki, kot kakšnemu vonju skočila na desne deske, potem dobila vonj in oblajala markerja, kot kaže skica spodaj. Bravo pes, fajn smo te namučiliJ. Vmes je naša frišna začetnica spraševala, kako dolgo pustimo psa, da išče, če ne najde. Hmmm, dokler ne najde;)! Jaaa, res je bila dolga, ampak vesela, da je naposled našla. Območja, kjer je dobivala vonj, ni zapustila, da bi mogoče šla v lov za lažjim markerjem... kak kul.
Ni komentarjev:
Objavite komentar