Sami s sabo

Sometimes Luna is such a sweetheart and real model (↑)

But sometimes she look like gremlin (↓) Gizmo maybe? 

Povečana zgornja fotka:

Še ena NoRa, povečana:

A ni včasih fajn, ko si sam s sabo in svojim psom, ujet v svojih mislih, v naravi in tišini. No ja, najino tišino zadnje čase kar pogosto prekine moj krik veselja ob ujeti fotki, Lunin lajež, njene vragolije, skupen tek po celem snegu,... skratka fino fajn je, ko se imava sami lepo in sva obe malo nore. 

Zadnje čase pogosto fotografiram s Canonom EOS 7D, ki ga imam, na moje veselje, še vedno na izposoji. Velikokrat se na fotkanje odpravim kar sama, da v miru pofotkam Luno in mi noben ne teži, tudi ko že "stotič" laufa mimo mene, da bi jo ujela med gibanjem. Marsikdo bi ob meni izgubljal potrpljenje, ker rabim še kar nekaj poizkusov - vaje, da sem zadovoljna s fotko in potem pač traja. Bo treba nabavit še kak urnk objektiv; 70-200 mm se ne bi branila, pa bo. Fotke v gibanju so mi res najljubše, saj psi pokajo take frise med tekom, da je veselje. Se mi zdi, da so posebej psi z dol ležečimi ušesi naravnost smešni, ko jim le ta plapolajo po zraku, kot kaki propelerji. Najbrž je to tudi zato, ker ima Luna dol ušesa, hihihi. Na temle sprehodu, ki bi mu težko rekla sprehod, saj se tale travnik prehodi v slabih 15 minutah, sva z Luno preživeli debelo uro. Ampak bilo je fino fajn. Nekaj priboljškov, žogica, malo norosti in nastale so tele fotografije:

Če klikneš na fotko, se fotka čudežno poveča (ne vem, če ste to že ugotoviliJJJ)!!

Pohorje ♥ Kope ☼ Ribniška

V nedeljo se je trio-adijo s prijatelji, po dooolgem času, ponovno odpravili od Kop do Ribniške koče. Luna je bila tokrat okupirana le s tremi borderkami Tio, Suri in Sabo. Pohorje je zame itak en mali raj na Zemlji in z obilico snega in z rdečo plastično lopato, je v nedeljo bil še bolj pravljičen, kot sicer. Če bi bilo še malo več sončnih žarkov, bi bilo pa že prav kičasto. Sončnih žarkov smo sicer bili deležni nazaj grede, a skupaj z ledenim vetrom, brrrr. V polni Ribniški koči smo si šrajajoče pogledali drugi tek slaloma v Mariboru, kjer je cela koča dihala za Tino Maze, za katero smo vsi navijali ful, kar se je poznalo pri njenem rezultatu☺. Nazaj proti Kopam smo se odpravili preko Črnega vrha (1543 m), ki je najvišji vrh Pohorja. Preživeli smo res super nedeljski dan na Pohorju.

In še video o lopatanju ≈ kriki so znak veselja in pršiča, ki mi je zalival obraz☺☺, hehehehe

Sankanje iz prelaza Ljubelj

V soboto sva se z Luno pridružili nečaku Maticu, moji sestri, Gašperju in ostalim njihovim prijateljem na sankanju iz Ljubelja. Najprej je bilo sicer v planu sankanje iz Koče pod Storžičem, vendar so se zaradi vremenskih razmer (več sonca, ki smo ga potem res imeli) odločili, da jo mahnemo do Planinske koče na Ljubelju (1369 m). Otroci stari med 3 in 4 let so na momente ker težko hodili v hrib, tako da smo na štart sankanja prišli po dveh urah hoje. Ni čudno, ko pa je veljal prelaz Ljubelj za bolj strm cestni prelaz na celotnem območju Alp (zdaj je cesta zaprta), saj je naklon na gorenjski strani povprečno 14 %, na nekatreih mestih pa celo 32 %. Nekje na pol poti do vrha je sledila tudi malica, da je otoke malo dvignila, sicer pa so si jo več kot zaslužili. Naju to počasno gibanje ni motilo, saj je bilo obilo smeha na račun otrok in Lune. Ko smo prišli na vrh prelaza, je bilo potrebno spet jesti, saj smo na vrh prišli v času kosila, nato pa s polnimi želodci spust v dolino. Waaaaaaaaaa noro je bilo!!!. Luna je najprej malo skakala vame (ne vem kaj ji dogaja, ko vidi premikajočo mene), no potem pa je lepo tekla ob meni in se tudi sama zabavala, ko sva drveli po hribu navzdol.

Tule je še kratek filmček, kako smo hodili navzdor, za spust je zmanjkalo baterije na GO Pro kameri.

Bioresonanca

Z Luno sva bili v četrtek še zadnjič na bioresonančni terapiji, kjer ji je nadvse prijazna Maja (http://www.petsanus.si/), še enkrat vzela kri iz ušesa in z bioresonančno napravo preverila zdravstveno stanje Lune (takole je bilo na prvem srečanju KLIK). Jeeeeeej naprava je pokazala, da so bile terapije več kot uspešne in tako je Luna rešena erlihije  in alergij (rž, pšenica, čebelji piki), katerih smo se tudi znebili s temi terapijami. Tako da vsem tam zunaj sporočam, ni vse v antibiotikih in drugi substancah farmacije, obstajajo boljši in zdravju bolj prijazni načini, da se vaši kosmatinci ali pa tudi vi rešite kakšnih zdravstvenih tegob z alternativno medicino. Pa srečno!!

Del bioresonančne naprave.

Še enkrat o bioreonančni terapiji:

Izhodišče bioresonančnega zdravljenja je dejstvo, da vsaka snov niha in posledično nihajo tudi vse celice živih bitij. To nihanje ustvarja individualno in merljivo elektromagnetno polje. Bolezen povzroči neusklajena nihanja (motnje), ki jih lahko s pomočjo bioresonančne terapevtske naprave zaznamo in uravnovesimo ter znova vrnemo v telo, ki se počasi povrne v prvotno (zdravo) nihanje.Z bioresonančno terapevtsko napravo zaznamo elektromagnetno frekvenčno informacijo, ki jo organizem neprestano oddaja. Naprava razloči zdravo in bolezensko nihanje, izniči bolezensko nihanje, zdravo nihanje pa okrepljeno vrne preko elektrod nazaj v telo.Z bioresonančno metodo lahko hitro, preprosto in za žival neboleče, določimo katere substance obremenjujejo vašega ljubljenčka. V večini primerov lahko določimo alergene, bakterije in viruse, ki vašemu ljubljenčku povzročajo težave in pričnemo s terapijo, ki bo vašega ljubljenčka povrnila v stanje zdravja.

Zimske radosti

Včeraj smo izkoristili nekaj sončnih žarkov in zadnje krpice snega za žurko na domačem vrtu in seveda za fotoshuting s Canonom EOS 7DJ.

V iskanju žogice.

Nerodna Pika, se je med divjanjem zaletela v teglc za rože, pa je zdaj "scar face".