sobota, 30. junij 2012

Bolničar(ji)

Danes smo Eva, Eva H., Nevenka, Maja, Majda, Miloš, Klemen in jaz uspešno opravili izpit za BOLNIČARJA. Tako ima KDRP Celje poleg vodnikov reševalnih psov, reševalne pse, še bolničarje - ni da ni. 
Izpit je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Kljub neznosni vročini, smo se zbrali in zelo uspešno opravili oba dela. Kaj pa zdaj? Še naprej se bomo vsako leto pripravljali in udeleževali Regijskih tekmovanj ekip prve pomoči (mogoče nam kako leto uspe priti tudi na državni nivo) in s tem obnavljali naše znanje, ga dograjevali in sledili novim smernicam pri nudenju prve pomoči ponesrečencu.

Moja pot do BOLNIČARJA:
Usposabljanje za Bolničarja 2012 KLIK
Usposabljanje za Bolničarja 2011 KLIK
Usposabljanje za Bolničarja 2010 KLIK

Usposabljanje in opravljanje izpita sta nam omogočila MO Celje in Rdeči križ Celje. Velika zasluga za uspešnost pri opravljanju izpitov gre Selimirju Ćopiću. 

četrtek, 28. junij 2012

Malo tu malo tam

Na prazničen ponedeljek, smo se Eva & Hill ter mi2 ponovno podali proti Zgornje Savinjski dolini. Najprej v Mozirje, kjer nam je Ferdo predal težko pričakovani DVD Ane in Mirele. Woohoooo pa imamo spet nekaj novih idej za treninge v gozdu. Ker pa smo že bili v Mozirju, smo v stari Občini naredili še kratek trening iskanja, pridružil se nam je tudi Klemen s Frido (KLIK do videa). Zanimivo je bilo potrenirati v tako čisti zgradbi - spet neka nova izkušnja za naše kosmatince. Po kopanju v Savinji smo jo mahnili še na Veniše k Zoranu, kjer smo pogledali Skyine mladičke...


torek, 26. junij 2012

Krofička 2083m



V nedeljo, 24. junija, smo se ponovno podali v hribe. Tokrat smo si za iztočnico izbrali Kočo na Klemenči jami, od tam pa smo jo mahnili še na Krofičko (2083m) - KLIK. Vsega skupaj slabe tri ure in pol hoje od Razpotja, kjer smo pustili avto, pa do vrha. Zadnjih 10 minut vzpona in sestopa je bilo malo napornih zaradi psov, ki so nam krušili kamenje, ampak smo kolikor toliko poskrbeli za našo varnost, predvsem pa varnost drugih planincev. Pot navzgor je bila senčna, predvsem zaradi sence, ki jo je dopoldne nudila sama gora in nekaj oblakov. Po poti navzdol je vročina malo bolj pripekala, pa smo si pri jami privoščili radler in žganje iz macesnove gobe, bojda zelo zdravilne. Celodnevni izlet smo zaključili na gobovi juhi pri Domu planincev, želodce pa utišali še na pici v Mozirju.




pridne mrcine na vrhu Krofičke


malo pomoči pri sestopu (Luna=kovček)


bojda si lačen ful drugačen


vsemogočni macesen




malo počitka pri koči na Klemenči jami