Ko smo prišli na poligon, so mi v oči takoj padle najrazličnejše lojtre, oziroma visoke točke, do katerih pes pride s pomočjo lojter, desk,.. Pa sva jih kar takoj sprobali, saj smo dali prednost na poligonu tistim, ki bodo šli na izpit. Odlično je premagovala vse lojtre in prepreke. Nazadnje pa sem jo poslala še na leseno uto. Povzpeti se ji ni bilo težko, pri sestopu, pa je morala zbrati kar nekaj poguma, da se je z vsem šusom pognala po lojtri navzdol. Bravo punca moja! Sledilo je malo počitka v senci, potem pa reševalske ovire.
Z ovirami ni imela velikih problemov, saj so te ovire zelo podobne našim. Na lojtri je sicer še vedno malo počasna, ampak jo premaga in vaja dela mojstra:). Malo drugačen od našega je bil tunel, ki je na našem poligonu betonski, no tukaj pa je kovinski, ampak Luni ni delal težav. Drugačne so tudi deteširne mize, tu so bili leseni koluti in tudi ti niso bili velik zalogaj.
Po pavzi, je sledila še poslušnost. Nisva delali vseh vaj, posvetili sva se prosti vodljivosti, plazenju, vaji naprej in odlaganju. Vse je naredila kar dobro, le ta vročina jo malo ubija. Ko ima že pol jezika zunaj, se ji kar ne da hodit v osnovni položaj. Ampak sem vzrajala in bila je dobro poplačana, zato pa tudi nisem pretiravala z delom na poligonu.
Na ruševino smo se odpravili v zapuščene hale BTCja. Tu sva bili že tretjič. Delali smo v prvi hali, kjer so lansko leto potekali izpiti prve stopnje. Žal sem malo zafrknila in pretiravala v težavnosti. Iskala je dva markerja, prvi je bil zaprt v enem od WCjev, drugi pa je bil na kocu hale, v eni od omar. Lepo je pregledovala vse prostore in minilo je kar nekaj časa, preden je dobila v nos prvega markerja. Zelo dobro ga je nakazovala in glasno lajala. Ko sem prišla do nje, sem ji počasi začela odpirat vrata, da je prišla do markerja. Sledila je kratka igra z markerjem. Potem pa ne vem, kaj ji je bilo... Ko sem jo poslala naprej iskat, to ni bila prava Luna. Kaj pa vem, a ji ni bilo jasno, da mora še enega poiskati, al se ji je zdelo, da je prostor pregledala in pač ni dobila markerja v nos. Sploh ni iskala tako kot zna, malo je bila zmedena. Zato se je marker v omari vedno bolj odpiral in naposled ga je le oblajala. Pretiravala sem v težavnosti, bi bilo bolje, da bi tega v omari naredila z motivacijo. Na napakah se učimo, bo v prihodnje nekaj časa več motivacije in lažji grobovi.
Naslednje iskanje sva naredili tudi brez motivacije, saj je bila na privezu že tako naspidirana, da joj. Naredila je fantastično! Potem pa pobeg z motivacijo. Pri drugem markerju je imela malo problemov, saj naj ne bi mogla pridet do njega. Pa se je nekako prerinila skozi ozko "špranjo" do njega, sam ji je bilo tako neudobno, da tam ni vztrajala in je iskala drugo pot do njega. Ko je ponovno šla skozi tisto odprtino, je 2x zalajala in bila nagrajena z igračo in dolgo igro. Super!
Spet je minil en super pasji trening! Hvala Mojci za slike in vsem za dobro družbo in super trening:)!!
Še vedno pa lahko glasujete za JAZ SEM BODOČA REŠEVALKA v nikonovem nagradnem natečaju klik!! Hvala:)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar