Logatec v sliki in besedi

uvala/vrtača

Včeraj sva se z Evo napotili v Logatec, da potrenirava tamkajšnje ovire in preizkusiva njihovo lokalno šumo. Saj bodo izpiti IPO, kot že tolikokrat rečeno ravno tam. Iz Celja sva se napotili ob 14 uri, da naju slučajno ne bi prehitela tema in ne bi mogli potrenirat vsega, kar sva si zadali. Nekaj uric za nama sta prišli še Mojca in Polona.

Najprej sva delali ovire. Najtežja je bila seveda lojtra, vendar ob nekajkratni ponovitvi, je Luni in tudi Hillu šla kar dobro. Druge ovire niso pretirano zahtevne, vendar nikoli ne veš, kaj te na izpitu preseneti. Deteširne mize so leseni koluti, na katere Luna nima problema skočit. Se je pa prvič tako pognala na kolut, da je skoraj čez padla. Saj ne moreš, da se ne bi smejal;)! Pri deteširanju pa sem naju tudi jaz malo zafrknila, ker sem hotla malo prevečkrat potrenirat. Luno pa to zmede, saj misli, da bo vedno tako zaporedje miz, kot je bilo prvič, potem pa malo bezlja naokoli.

Medtem je na poligon prišla tudi Katja, ki nas je peljala v gozd, kjer bo potekalo izpitno iskanje. Bil je zelo zanimiv gozd, ki ni pretirano težek, ni pa tudi lahek. Ni robidevja in visoke praproti, so pa uvale/vrtače, pa nekaj posušenih manjših, gostih dreves. Malo je tudi hriba. Psa pa med iskanjem nimaš ves čas na očesu.

gremo

 in akcija

menjava

privez

motivacija

malo čakanja

igraaaaaaaaaa

Malo smo delali na iskanju, veliko pa na motivaciji. Z Luno sva naredili dve rundi. Zdaj lahko le upam, da se ji bo do naslednje nedelje sanjalo o Logaških ovirah in gozdu;)!

Hvala Katji, ki si je vzela precej časa, da je z nami potrenirala in pokazala, kje bodo potekala iskanja (enke in dvojke namreč ne bodo v isti šumi). Hvala tudi Franciju, ki nam je markiral:)! Pa itak hvala Evi za super družbo, prevoz in super slike!

Dodaten trening IPO

Kot je že Tamara v svojem blogu (klik) napisala, smo se včeraj dobile tri cvetke marjetke, da naredimo izpitno situacijo predvsem za nas in seveda naše kosmatince v gozdu. Kasneje so se nam pridružili še Mojca, Polona in Tomi. Trening je bil namenjen le tistim, ki gremo naslednji vikend na IPO izpite, Tamara pa je prevzela vlogo sodnice. Zelo skrbno smo si postavile "progo", saj nas na izpitu ne sme nič presenetiti! Na trening sem prinesla kar merilno kolo, da smo točno namerile 200 m dolžine iskanja (vmes smo postavile 50 m oznake), pa tudi levo in desno od potke smo si na nekaterih mestih označile 50 m. Na treningu ponavadi merimo s koraki, a so le ti zelo varljivi. Smo ugotovile, da je 200 m res dauč, pa tudi 50 m stran od potke ni ravno 50-60 korakov. No, odvisno čigavih;)! Kot že rečeno je Tamara prevzela vlogo sodnice in svojo vlogo je več kot odlično opravila.

Naj že na začetku omenim, da je Luna našla oba markerja, ji je pa motivacija po 120  m iskanja kar malo padla, vendar je šla. Tudi jaz sem delala napake, hvala sodnici in Evi, ki sta me na koncu opozorili na vse moje napake!! Prvi marker je bil od izhodišča oddaljen okoli 60 m, na levi strani. Dobro ga je oblajala, ko sem jaz prišla zraven, je bila nagrajena. Pri njem je dobila hrano (posušeno ribo waldi), predvsem zato, da nisva časa zgubljali z igro, saj je sodnica merila čas. Nagrado pa je vendarle dobila, šoki brez nagrajevanja so samo na izpitih. Proti koncu sem jo vedno manj usmerjala, saj je šla po svoje, pa je po 10 minutah našla še drugega markerja, ki je bil od izhodišča oddaljen okoli 150 m, na desni strani. Malo slabše ga je oblajala, kot prvega, saj je ta čas ogromno tekla, vendar sem zadovoljna. Pri zadnjem je bila nagrajena z igračo in dolgo igro, sledil pa je tudi pobeg z veliko motivacije, potem pa igraa.
Upam, da bom na izpitu upoštevala opombe sodnice in Eve in da bom Luni v čim večjo pomoč. Tale trening je res bil odličen, vem na čem sva in na kaj vse moram biti jaz pozorna. Hvala vsem, ki ste prišli na trening, res je bil super in zelo kvaliteten!!
Danes pa sva z Evo šli še v Logatec potrenirat ovire, naredili sva tudi iskanje v gozdu, kjer bo izpit... več o tem pa jutri:)!

Delovni knjižici

V roku enega tedna sem prejela kar dve delovni knjižici, in sicer eno za narejen izpit B-BH in drugo za narejen prvi reševalski izpit, R1. Malo dolgo je trajalo, da sem dobila knižico za narejen B-BH (glede na to, da sva ga opravljali konec junija), vendar bolje pozno kot nikoli;)! Itak bova pa najbolj uporabljali delovno knjižico reševalnega psa:)!

Ponovno odštevanje

Spet malo odštevam do dneva, ko naju čaka IPO1 izpit (iskanje pogrešanih v gozdu, prve stopnje), ki ga bodo organizirali ŠKD Logatec. Pa ne, da bi bil to ne vem kakšen bau-bau, pač malo odštevam in se ga zelo veselim! Glede na to, da je cilj za letošnje leto izpolnjen (narediti vsaj en reševalski izpit), greva na ta izpit popolnoma sproščeno. Če bo, bo, če ne bo, pač ne bo! Do takrat bova pospešeno trenirali, oziroma ta teden še, potem pa mal pavze pred izpitom. Danes imamo trening iskanja v gozdu vsi člani našega društva, jutri bomo imeli dodaten trening tisti, ki gremo na IPO izpit - naredili bomo izpitno situacijo, v četrtek gremo v Logatec potrenirat ovire, poslušnost in mogoče bo čas še za u izi iskanje v njihovi lokalni šumi;). Za vikend še kako usmerjanje na travniku, kratka poslušnost, malo pavze, potem bo pa že november in "težko pričakovan izpit":)!

Maratonsko

Včeraj je spet minil en krasen dan. Trio adijo je zjutraj šel v prestolnico, kjer je Tomaž tekel na Ljubljanskem maratonu 21 km, mi2 pa sva šli na poligon KD Krim, kjer sva povadili ovire in poslušnost. Meni se res ni za it kregat sama s sabo, medtem ko bi tekla 21 km, se imam preveč rada, hihi. Ponavadi je moj scenari v glavi, ko tečem, "kaj mi je tega treba",... umes je tudi "juhuhu, kak je fajn", ampak več je tistega prvega, pa se raje posvečam Luni, kot teku:). Najin trening na KD Krim je bil super! Naredili sva izpitne sitaucije, tako pri poslušnosti, kot tudi pri ovirah z umesnimi nagradami. Popoldne smo šli pa še na Koroško, kjer je Luna nabirala kondicijo skupaj z Ajšo, divjali sta kot norki!

Surovo

 

Luni sem po doooolgem času privoščila surovo 450 g svinjsko kost. Sicer redno dobiva, skoraj vsak dan bikovko ali prašičji uhelj, no tokrat pa je dobila nekaj surovega. Celo kost je zmazala v 1 uri in 40 minut, od nje ni ostalo čisto nič! Zdaj čakam na njen kakec;)!

 

              

Krst na preizkušnji

Pa sva doživeli prvi krst na preizkušnji za uvrstitev v območne enote reševalnih psov. Žal nisva bili v nobeni od treh disciplin pozitivni (več kot 70%), vendar sem klub temu zadovoljna z najinim delom. Luna je blestela na ruševini, potem je pa žal zmanjkalo izkušenj in motivacije, da bi kaj več naredili na ovirah in na iskanju v gozdu. Sem pa res uživala cel dan, kljub deženvnemu vremenu, je bilo zelo sproščeno vzdušje, nič napetosti in res sva uživali!
Moram pa že v uvodu pohvaliti Tamaro in Tio, ki sta že na svoji prvi preizkušnji opravili kvalifikacijo, kar pomeni, da sta našli tako v gozdu, kot v ruševini vse 3 markerje, bili pa sta tudi več kot odlični na ovirah. Super, noro, fajn:D! Ful sem vesela zanju tudi zato, ker sta s tem dokazali, da sta že davno zreli za izpite prve in tudi že druge stopnje, a se žal zaradi streloplahosti ne moreta dokazati. Vendar sta na dobri poti, da tudi to odpravita!! Tudi Hill in Eva nista veliko zaostajala in sta pokazala res odlično delo!

Pa nazaj k nama;)! Zjutraj sem malo pred 8h bila na Zagorskem društvu, kjer sem se prijavila in dobila ocenjevalni list. Kmalu za mano sta prišli še Eva in Tamara, ki sta prvi zjutraj opravljali ovire in jih obe pozitivno zaključili. Mi2 pa sva se odpravili proti SVEJi, kjer naju je ob 9:15h čakalo iskanje. Prbližno sem vedela, kako izgleda "ruševina" v sveji, saj sem tam že nekajkrat markirala. Ko sem prišla do izhodišča iskanja, sem se zavedala, da bo potrebno res veliko preiskati. Mah, kar bo, pa bo sem si rekla. Območje mojega gibanja je bilo v "krogu" s premerom okoli 10m, Luna pa je morala preiskati prostor okoli in okoli mojega kroga, s tem da se je morala oddaljevati od mene tudi za več kot 60 m. Časa sva imeli 20 minut, iskali sva 3 markerje. Naj omenim tudi to, da Luna ni še nikoli v svojem tako kratkem pasjem življenju iskala več kot 10 minut. Pa sem jo usmerila proti kupu, kjer je bil privezan pes pasme parson, kot (zelo) moteči faktor na ruševini. Mislila, sem, da ga bo Luna opazila in šla mimo njega. Pa je punca zgleda da dobila v nos markerja in se napotila proti njemu, psa sploh opazila ni, ko jo je le ta presenetil. Najboljša pot do markerja pa je žal bila mimo tega psa. Pes se je zapodil v njo in jo celo šavsnil. Itak Lune nisem več spravila tja. Kasneje mi je tudi vodija delovišča povedal, da sva imeli tam markerja! Pa sem jo usmerila na kupe hlodov, kjer je takoj imela v nosu markerja in ga solidno oblajala. Potem sem jo kar nekaj časa pošiljala naokoli. Meni se je zdelo, da dobro preglejuje okolico. Naposled je šla v objekt, ki ni bil v iskanem območju. Vendar se mi zdi, da je iz tistega kupa ostruškov, ki so bili pod streho, dobila v nos naslednjega markerja, ki je bil tik ob tej zgradbi, zaprt v paletah. Nekajkrat je zalajala, jaz sem nadbo prijavila, potem je utihnila in iskala še boljšo pot do markerja. Sodnik me je ustavil, pa smo čakali na njen ponovni lajež. Spet se je vklopil in lajala je še bolj prepričljivo. Ko sem šla pogledat, kje je, so ven štrlele le zadnje noge, saj se je prerinila skozi malo luknjo tik do markerja. Super! Dva markerja sva imeli zunaj, le eden je še manjkal. Na vsak način sem jo hotela usmeriti na kupe pri psu, vednar se je za vsako obrnila drugam. Zato je tudi sodnik ocenil najino usmerjanje za slabo. Mah, kaj pa daje psa in markerja na tako mesto;)! Vedla sem, da je preiskala skoraj celotno iskalno območje, le tega kupa ne. Pa sem iskanje zaključila kako minuto pred koncem. Jaz sem bila zelo zadovoljna z njenim delom, sploh da je 20 minut intenzivno iskala z nosom gor in šnofkala naokoli. Tudi oddaljevala se je dobro in mislim, da se je tudi dobro gibala po ruševini, čeprav se sodniku ni zdelo tako. Kar veliko nama je odbijal in na koncu sva si prislužili 58 pik od 100! Vmes se je tud prvič med iskanjem pokakala:(.

Sledile so ovire, kjer sem vedela, da bojo problemi z gasilsko lojtro in preskokom čez bazenček. In res je bilo tako. Povzpela se je čez leseno lojtro, nato pa ustavila pred gasilsko, malo sem jo vzpodbujala, da bi šla naprej, pa ni. Pa sem jo dala dol in nadaljevali sva z vajami. Vse je opravila super, do preskoka in plazenja. Preskočla ni bazena, pa tudi plaziti se ni hotela, pojma nimam zakaj, pa imava plazenje kar lepo narejeno. Tako sva si tudi na ovirah prislužili 58 točk od 100. Dober, da se ni plazla, če ne bi imeli 68 točk in bi nama do kvalifikacije zmanjkalo 2 točki, hihihi malo heca.

Po kosilu sva imeli še iskanje v gozdu. Že ko sva se pripravljali, sem opazila, da Luna ni tako naspidirana, kot je bila pred iskanjem v ruševini. Ker je bilo območje mojega gibanja 400 m po makadamski cesti, Luna pa se je morala gibati še 25 m levo in 25 m desno, se nisem na nobenem mestu preveč zadrževala. Luno sem pošiljala levo in desno ob potki, vendar se žal ni dosti oddaljevala od mene, da bi dobila v nos prva dva markerja, ki sta bila na prvih 70 m od izhodišča. Tako je Luna potegnila ven le zadnjega markerja, ki je bil na 150 m. Malo smole sva imeli tudi z vetrom, saj je pihalo od izhodišča proti zaključku. Če bi hodili v nasprotni smeri, bi morebiti Luna s pomočjo vetra lažje dobila v nos markerja. Žal so moje neizkušnje naredile svoje, pa tudi Luna ni vajena 2x dnevno iskati po 20 minut. Ampak kljub temu sem zadovoljna z najinim delom. Ker je sodnik odbijal dvojne točke, če nisi našel vseh markerjev, sva si prislužili le 18 točk. Je bilo najprej napisano 48, potem pa čudni odbitki in pristali sva na 18. Kdo bi se sekiral;)!?!

Preizkušnjo so od naših, poleg Tamare in Tie uspešno opravili še Zoran z Lokom in Polona z Jonom. Iskrene čestitke še tukaj!! Drugim je žal zmanjkalo zelo malo. Je pa tole preverjanje pokazalo, da gremo z delom na treningih našega društva v pravo smer in smo na dobri poti, da drugo leto pokažemo še več!

Preizkušnja za uvrstitev v območno enoto

V nedeljo 17.10.2010 imava z Luno preizkušnjo za uvrstitev v območne enote reševalnih psov, ki bo potekala v Zagorju. Iskalo se bo v ruševini-SVEJI in v gozdu-Velhamini. Umes pa se morava preizkusiti še v premagovanju ovir, ki pa niso tiste standardne iz izpitov, ampak kar malo drugačne, predvsem pa bolj zahtevne. In prav zaradi tega smo se včeraj napotile preizkusiti te ovire Eva&Hill, Tamra&Tia in mi2. Kasneje pa se nam je pridružil še Zoran z Lokom. Namreč organizator preizkušnje je ovire postavil že v sredo in rečeno je bilo, da jih lahko pridemo probati. Pa smo šli:)! Luna je na začetku imela malo problemov pri nekaterih ovirah, vendar ko jih je pokapirala, je šlo kar dobro, za mladega in neizkušenega psa. Večje probleme je imela pri gasilski lestvi, ki jo je sicer premagala, a zeeeloooo počasi in z veliko vzpodbude. Sama, je ne bi. Problem je imela tudi s preskokom bazena napolnjenega z vodo. Pa ne da bi ji bila voda tako ljuba, da bi se šla kopat. Ni ji kliknalo, da mora to preskočiti, ona je šla kar direkt čez bazen na drugo stran. Ampak se sploh ne sekiram, je zelo mlad pes v svetu reševanja in tole nama bo obema prva preizkušnja in nimava nobenih pričakovanj. Potrudili se bova po najboljših močeh, pa bo kar bo. Tudi iskanje najbrž ne bo mačji kašelj, vendar se pustim presenetiti.... :D

Ostruški

 

Ne, to ni SVEA v Zagorju in ne, to ni GLIN v Nazarjih, ampak Furnirnica Merkscha v Celju:)! Jaaa, v Celju imamo novo delovišče, ki je podobno tistim v Zagorju in Nazarjah. Naš predsednik se res trudi, da bi imeli čim bolj raznovrstna delovišča za naše kosmatince in to mu zelo dobro uspeva:)!

 

Kupi ostruškov so ogromni kupi drobnih lesenih ostankov, izpod katerih se zaradi izhlapevanja vode/vlage vali nagraužen, zatohel vonj, kar zna biti za nekatere pse kar moteče, vendar ne za naše;)! Psi pa tudi dobijo veselje do kopanja, ko letijo leseni ostruški naokoli. Malo težje je markirati, saj ko te malo prekrijejo z ostruški, je zelo vroče in težko dihaš, vendar je potrebno narediti vse za dober trening! Z Luno sva bolj kot ne, delali le na motivacijah, da je bila nakurjena do konca. Tole je bil res odličen trening pred preizkušnjo za uvrstitev v območne enote reševalnih psov, ki bo med drugim potekala tudi na podobnih ostruških v Zagorju. Z Luno se bova namreč v nedeljo 17.10. udeležili omenjene preizkušnje. To bo še pestro in veselo, komaj čakam:)! 

Nova spletna stran

Objavljam novo spletno stran našega društva:

http://www.kdrp-celje.si/ DOBRODOŠLI!!

Hvala Nadji Žlender, ki jo je ustvarila skupaj z našo Anito!! Vzela jima je nekaj mesecev truda, da sta usklajevali vse podrobnosti in narediti stran tako kot je danes. Nadja si zasluži vse pohvale, saj je imela veliko dela z njo in je svoje delo opravila več kot odlično! Zahvala gre tudi Blažu za konstruktivne opombe in nasvete pri urejanju! Anita pa je urejanje naše strani zdaj predala meni. Upam, da mi bo uspelo biti tako dosledna, kot je bila ona:)! Seveda pa ne bo šlo brez njene in Nadjine pomoči, dokler se ne ulaufam;)!

Luna = reševalni pes

Kot že rečeno, sva z Luno 9.10.2010 opravili najin prvi reševali izpit IRP-R1, ki pa definitivno ne bo zadnji, je pa vsekakor zeelooo sladek in dobra napotnica za nadaljnje delo:D!

Ta konec tedna so DVRPS Ljubljana (Društvo Vodnikov Reševalnih Psov Slovenije) organizirali IRO izpite (Internacionale Rescue Organisation). Kar pomeni, da so bili izpiti v mednarodni udeležbi, tako sodnikov kot tudi vodnikov. Veliko je bilo Avstrijcev, nekaj Hrvatov, Italjanov,... in nas Slovencev iz različnih "društev" (ERPS, KVRP in DVRPS). Izpiti so potekali od petka pa do nedelje na širšem območju Ljubljane, predvsem pa Iga. Približno 100 vodnikov se nas je s svojimi psmi potegovalo za izpite iz ruševine (IRP-R1 in IRP-R2) in izpite za iskanje pogrešanih oseb v gozdu (IRP-PO1  in RP-PO2). Nekateri pa so delali kvalifikacijo za svetovno prvenstvo. Imeli smo različne urnike, midve sva vse tri discipline opravljali v soboto.

7:10h POSLUŠNOS (sredi zamegljene zatravljane njive, med koruzo in pašnikom krav) 

sodnik: Kurt Schafar

   

krave in megla

Poslušnos sva delali prvi izmed vseh, na travniku pri Igu. Megla je bila tako gosta, da sem Luno komaj videla pri vaji naprej! Ne bom opisovala vsake vaje posebej, je pa Luna z odliko naredila nekaj vaj - sedi in prostor v gibanju, vajo naprej in odlaganje. Namesto stoj v gibanju, je sedela. Vaja aport je bila katastrofa (0 točk), saj si ga je Luna vzela za igračo in nagrado. Prav tako se je med to vajo streljalo, vendar s tem ni imela problemov. Malo se je pač sama sprostila ob tej vaji, če pa ni bilo nagrade takooo dolgo. Plazenje tudi ni naredila tako kot zna, sicer sva dobili nekaj točk. Plazenje se je izvajalo tik ob pašniku (med dvema koloma-zgoraj na sliki), kjer so Luno pozdravile krave in ji je bilo zelo neprijetno. Prosta vodljivost je tudi bila kar dobra, v skupini se ni zmenila za ljudi. Med prosto vodljivostjo so za motenje uporabljali motorno žago. Prislužili sva si 35 točk, od 50 možnih, kar je ravno zadostovalo za pozitivno oceno. Kljub napakam, sem bila zeeloo vesela, da je prva ovira do končnega izpita za nama in predvsem, da je bila pozitivna.


14:25h ISKANJE (zruški pri halah BTCja)

sodnik: Kurt Schafar

   

                          pogled na iskano območje

Ker sva v halah BTCja trenirali že nekajkrat (3x), se nisem preveč sekirala, kako bo izgledalo najino iskanje. Prepričana sem bila, da se bo iskalo pri/ob prvi hali, kjer je ob njej še kup neprijetnega materila. Vendar sem se zmotila. Ko je prišel vodija delovišča po naju in naju odpeljal tja daleč proti zadnjim halam, kjer so na desni strani bili zruški, prevrnjeni visoki bloki in en kup neprijetnega materiala, sem za sekundo nehala dihati. Moje misli: "Fak, a bo Luna šla tja gor?, Pa mnde ja ne bova ruknili?!" Vendar so črne misli, ob prijavi sodniku, odtavale daleč proč. Sodnika v njegovem nemškem jeziku nisem razumela skorajda čisto nič, pa mi je prijazen vodja delovišča vse lepo prevajal. Časa sem imela 15 minut, iskali sva dve pogrešani osebi, moje območje gibanja je bilo za trakom, Lunino pa po velikem kupu. Potem pa je sodnik že vklopil štoparico.

     

                   pogled na iskalno območje od strani

Odločila sem se, da bova iskali sistematično, od leve proti desni. Ker je skrajno levo, kamor sem jo poslala, bil kup razbitega stekla, mi je to sodnk pri končni oceni odštel za slabo, češ kam pošiljam svojega psa. Ampak Luna se ni porezala! Na začetko iskanja so tudi 5x ustrelili s plašilko, vendar Lune to ne zmoti. Takoj se je povzpela na najvišji blok in po ruševini se je sprehajala kot srnica;). Skakala je iz enega bloka  na drugega, ob tem pa temeljito šnofkala. Prvega markerja je imela zunaj po 2 minutah. Lajež ni bil zelo prepričljiv, saj je marker bil kar fejst zaprt, nakazovala ga je od zgoraj navzdol, stala pa je na lesenih deskah, ki so se malo majale. Vendar sem bila 100%, da marker tam je in najdbo prijavila. Ko sem prišla do mesta nakazovanja, sem vprašala markerja, če je ok, ta mi je pritrdil in iskali sva dalje, čeprav je malo vzrajala pri markerju, ker je čakala pohvalo in igračo. Kljub temu, da je marker ostal v grobu, sem Luno spravila do trdnih tal in jo poslala malo bolj desno.  Pogledam na uro, vidim, da je časa več kot dovolj, Luna pa izgine bog ve kam tam zadaj zruškov. Malo počakam, potem pa glasen in meni odličen lajež. Prijavim in drugi marker je bil zunaj po petih minutah in pol. Težko sem se prebila do nje, saj je kup bil res ogromen in težko prehoden. "Faaaak, baba moja, fantastična si!! Wau, kr konec je že?! Naredili sva!" A na moje presenečenje še ni bilo konec. Prijazna gospa iz DVRPSja mi na izhodišču pove, naj psa še ne privežem in naj sodnika vprašam, če moram še kaj storiti. In gospa je imela prav:). Sodnik piše, pa piše (sešteva in odšteva točke), midve čakava za trakom, v rokah držim oprsnico. Potem mi reče, naj jo pošljem še na določene bloke (slika spodaj). Ko to strorim, gre Luna veselo naprej iskat, v upanju da bo naslednji marker le imel igračo zanjo. Ko je iskala po bloku je sodnik rekel, da lahko zaključiva. Jaz jo pohvalim in pokličem k sebi. Bravo Luna, carica marica si!

    

         bloki, kamor sem morala Luno za konec usmerit

Sodnik je pohvalil njeno gibanje po ruševini in oddaljevanje od mene. Ni mu pa bilo všeč, da sem jo poslala po steklu, a kaj, ko ga nisem videla. Prvo oblajanje nama je ocenil za dobro, drugo prav dobro. Zaslužili sva 174 točk od 200 možnih:)!  Nato sem prosila eno od članic DVRPSja, da nama je naredila motivacijo, da je Luna končno prišla do tako željene igrače, potem pa igra in veselje, čeprav so naju čakale še ovire.

Moram še omeniti, da sem tik pred najinim iskanjem založila ključe od avta. Avto je sicer bil odklenjen, tako da sem vse stvari imela na dosegu roke. Itak sem jih panično iskala, potem sva prišli na vrsto za iskanje, sem to odklopila, po iskanju pa spet iskala ključe kot nora. Hvala Nadji, ki je bila pripravljena priti po naju oziroma je že bila na poti, da bi naju zapeljati na poligon delat ovire. Na srečo me je prijazen možakar, ki je gledal iskanje vprašal, če iščem ključe, ki jih imam na strehi avtomobila! Jooooj, trapa, trapa jaz!


16:00h OVIRE (poligon DVRPS)

sodnica: Jerneja Ternovec


Ovire sva delali takoj, ko sva prišli na poligon. Luno sem prej le peljala lulat. Delala je dobro, le lojtra in deteširanje sta bila majava. Na lojtri se je ustavljala in me čakala, na deteširanju pa se mi zdi, da jo je zmotil stožec, ki je bil tudi na izhodišču, ne samo na sredini "kroga". Pa se je punca 2x dotaknila stožca na izhodišču, ko pa sem jo poslala na pravi stožec, je šla na desno mizo. Ahjej, sm takoj vedela, da iz te moke ne bo kruha:(. Pa sva vajo zaključili z 0 točkami. Na srečo je na koncu bilo ravno zadosti za 35 točk.


Ni kaj, ta dan je bila sreča res na najini strani in naredili sva prvi reševalski izpit:D!!


ZAHVALA gre vsem, ki naju spremljate na tej poti. Predvsem članom našega društva, zaradi katerih sva danes to kar sva. Hvala vsem našim za markiranje v takšni in drugačnih razmerah, nasvete, opombe, nikoli dolgočasne reševalske debate,... Predvsem gre pa velika zahvala Tamari in Evi, ki sta najbolj verjeli v naju:)! Pa še mojemu dragemu, ki nama nikoli ne reče "fajn delajta" ali pa "razturajta", ampak le "UŽIVAJTA!"  in to definitivno počneva:)! 1000x hvala vsem!!

Luna je postala reševalka

Danes, 9.10.2010 sva z Luno opravili izpit RH-T/A (IRP-R/1) – izpit za psa reševalca iz ruševin 1. stopnje!! Ker je čas za slavje, bom kaj več napisala, ko bom mela čas... Le na kratko; iskala je fenomenalno, ker je imela oba markerja zunaj v 5 minutah in pol, sem jo morala še tretjič poslat iskat in ko je šla tja, kamor sem jo poslala in vklopla nos, je sodnik rekel, da lahko končam. Poslušnost in ovire sta bila pa na meji, da sem naredila. Ah, sam da je, vesela in ponosna fuuuullllll:D! 

Še nekaj slik iz Pule

Slike je naredila Nadja in njen super fotič:)! Vse slike so iz delovišča FORT FORNO!

 
        od razburjenja se je bilo potrebno malo povalati


 
                                  nos je vključen

 
                                  ... in akcija


 


 
                        jeeeej, pa je dobila igračo


 
                                      juhuhu


 
                                žurka z igračo


 
              Luna: "Emm tule gor pa jaz še ne bi šla!"


 
  "Vem, da si gor nekje.." pa ga je oblajala od spodaj navzdol,
                 je šla pod skale in ga oblajala od tam

                                               

                                

 


 
                                  
      
 



Odštevanje ;)

Pula 2010

Od 30.9. pa do 3.10.2010 je v Puli potekal tabor reševalnih psov, ki so ga organizirali Hrvatska Udruga za Obuku Potraženih Pasa - 17. godišnja vježba HUOPP 2010. Pridružili sva se dvema Logatčankama in njunima avstralkama, Katji in Nadji s katerimi smo se skupaj odpravile na tabor. Iz Slovenije so se tabora udeležili še Tea&Rudi, Mare&Chatka&Iza in Tilen&Kali. Na voljo smo imeli super - nore ruševine, za prste obliznat:D. Luna pa je pokazala odlično delo. Malo pa se ji le pozna, da je še mlad pes in potrebuje še tisoč in eno izkušnjo, da ji bodo take in podobne ruševine mala malica:).

  

Inštruktor moje skupine je bil Tomislav Marevič-Tomi (Hrvat), v skupini pa so še bili Katja, Nadja, Gabi (Nemka), Ramona (Italjanka) ter Sandro (Italjan). Vstajali smo ob 7:30h, saj je ob 8h sledil zajtrk, ob 9h pa smo že štartali na delovišča. V hostel smo se vračali malo pred 19h, saj smo na ruševinah vedno delali do 18h, pa tudi čez. Med 14h in 15h pa smo si privoščili "lunch pacet". Ob 20h pa je sledila večerja.


ČETRTEK
Ob 15h sva štartali proti Logatcu, kjer sva z Luno presedli v super kombi družine Šporar. V kombiju sta dva nameščena boxa, Luninega pa smo dodali notri. Ob enem nudi kombi veliko udobja in prenočišče za dve osebi, res super stvar za reševalske zadeve. Pot je bila zabavna, umes pa sta nas kratkočasila Sebastjan (rakec za srečo) in Ariela (navigacija). V hostel, kjer smo bili nastanjeni, smo prišle malo pred 20h. Sledila je prijava in večerja, potem pa malo čveka in hitro v postelje čakajoč na naslednji, prvi delovni dan.


PETEK - FORT FORNO


 

Pogled na ruševino je bil spektakularen. Velika ruševina v pravem pomenu besede. To utrdbo so zgradili že v času Avstro-Ogrske, namenjena pa je bila varovanju obale. Nameščenih je bilo kar nekaj topov, s katerimi so streljali na sovražnikove ladje. Polovica te ogromne utrdbe je porušena. Na tem delovišču sta delali dve skupini, moja in skupina Ane Viller. Dogovorjeno je bilo, da dopoldne delamo na podrtih blokih (levi del utrdbe), popoldne pa smo se zamenjali in smo delali na desnem delu zgradbe, kjer ni bilo podrtih blokov, so pa bile super različne situacije za naše pse, predvsem tema in stopnice.

    
                              Tika v akciji

Na prevrnjenih blokih se je izkazalo, da je Luna še neizkušena in sva delali bolj v izi motivacije. Sva se pa skupaj brez problemov sprehodili po celotnih zruških - sem imela jaz večje probleme kot ona, ko sva jih prečkali. Uglaunem sem vseeno zadovoljna z mojo babnco, izkušnje bodo že naredile svoje. Se mi je pa neumno zdelo, da bi jo pošiljala po teh kupih iskat in da bi z mojo pomočjo prišla do markerja. Sta pa res lepo delo pokazali Tika in Ginny, ki sta delali na teh kupih brez problemov:).
Po kosilu smo delali v desnem delu zgradbe, kjer smo najprej delali temo in stopnice. Ker je bila res trda tema in dolge stopnice, sem Luni zadevo olajšala s čelko, ki je ležala na vrhu stopnic. Po dolgih stopnicah je bil dolg hodnik, v katerem je bila trda tema, na koncu hodnika pa je bila malo večja soba, kjer je na sredi bil marker. Luna je nadvse previdno šla do markerja, kjer je bila nagrajena že po parih laježih. Sledilo je še iskanje dveh markerjev. Malo "problema" je imela le, ker sva delali zadnji, vsi pa smo imeli enako skrite markerje in je od drugega markerja, ki še ni bil tam skrit, ostal vonj v zgornjem prostoru (marker je sicer bil spodaj) od prejšnjih rund in je parkrat zalajala. Naj še omenim, da je ena psička tudi lajla od zgoraj navzdol. Zgleda, da je markerjev vonj odnašalo v zgornji prostor, kjer se je vonj tudi zadržal. Sem jo sicer pohvalila, a odpoklicala. Potem je takoj šla oblajat pravega markerja. Drugače je res super iskala in pregledovala prostore. Nisem niti pričakovala, da bo šla v prvo nadstropje, saj so bile stopnice prekrite s slamo in deskami. Ampak je šla, kar je tudi nekaj:)!  Sledila je še motivacija. Z delom smo zaključili po 18h. Zvečer pa nas je čakala slastna buzara, ki jo je pripravil Mare, skupaj s pomočniki:). Njaaaammmmaaa je bilo dober!

  


SOBOTA-KATARINA
V soboto nam je bila dodeljena ruševina Katarina-spet je šlo za več vojaških objektov. Tokrat ni bilo pravih zruškov, smo pa lahko spet delali na novih situacijah in predvsem vsako rundo v drugi zgradbi!!

 

Najprej sem Luno poslala iskat berz motivacije, da sem vidla kako se znajde v novi zgradbi. Brez problema je pregledovala prostore, marker pa je bil skrit v zadnjem prostoru, pod lesenimi vrati. Imel je ravno toliko prostora, da je Luno lahko sam nagradil z igračo. Sledil je še pobeg v drug prostor.    

              

Naslednjo rundo smo delali v kleti, v temi. Pripravljena smo imeli dva težka grobova. Prvi je bil v luknji, za železnimi vrati, drugi pa takoj zraven čez kup desk, marker pa je bil za vogalom. 

Jaz sem imela skrita kar oba markerja, saj sem spet delala med zadnjimi, pa da ne bi zaradi vonja, ki bi ostal od markerja naredila lažnjaka, ki to ne bi bil;). Na moje veliko presenečenje se je podala v temo po neprijetnem materialu. Ko je prišla do polovice, sem ji malo posvetila, da sem ji zadevo olajšala. Se je pa njen lajež kar težko sprožil na migajočih se deskah, pa je bila nagrajena že po prvem laježu. Potem sem prosila markerja, ki je bil že skrit, da pride ven, da bova naredili motivacijo. Železna vrata ni zaprl, bil pa je skrit za 40 cm visoko betonsko pregrado. Super je naredila.

Naslednjo rundo sva naredili le par motivacij po deskah, ki so združevale podrte stopnice. Brez problemov se je povzpenjala do markerja.

       

Sledila je zelo okusna malica-lunch pacet na plaži, potem pa smo se spet prestavili do drugih zgradb. Pot nas je vodila z avtomobili čez ozek most (nazaj grede se je domačin izživljal nad nami in smo se štirje avti morali umakniti enemu, da ne omenjam, da smo bili prvi na mostu, groza!!, kultura pa taka)!! Luna je iskala dva markerja brez motivacije in spet ni bila seznanjena z ruševino. Šlo je le za prostore, markerja pa sta bila skrita za različnima vratoma. Lepo je pregledovala prostore in kaj kmalu je oba potegnila ven. Zanimivo, da smo spet vsi delali na ista grobova in da je nekaterim psom bil težji en grob, drugim drugi.
Za konec smo naredili le še motivacijo, dolgo igro in drugi delovni dan je bil zaključen.

NEDELJA-MUZIL

 

Zadnji dan smo delali le dopoldne, do 12:30 ure. Tokrat smo spet delali v enem izmed vojaških baz. Na območju Pule je bojda 300 takih in podobnih vojaški objektov. Za zadnji dan smo se odločili, da ne bomo ne vem kako pretiravali. Najprej smo vsi naredili na zaprtega markerja v leseni škatli, sledil pa je pobeg v sosednji prsotor. Prihod v sobo s škatlo, smo otežili z neprijetnim materialom, vendar psi z njim niso imeli problemov. Luno smo med iskanjem tudi motili z hrupom, ki je bil kar močan, vendar je to ni motilo. Tudi ob njenem nakazovanju smo tolkli po železni kupoli in BP:).

  
                                  Ginny v akciji

Sledila je še motivacija v sosednjem delu utrdbe, po polžastih stopnicah v prvo nadstropje. Luni stopnice niso povzročale neobenih težav, le ko je prišla do markerja, je naprej iskala po celotnem nadstropju, kot da ji ta, ne bi bil pravi. Mogoče je bil prelahko skrit. Ko sem prišla pogledat kaj počne, je punca zavzeto iskala. Ne vem kakšen klik ji je bil v glavi. Zadevo smo ponovili in tokrat je takoj šla oblajat markerja. Sledil je še pobeg v drugo nadstropje, v "zapor". Tokrat spet super. Za zhier sem po kratki pavzi še enkrat naredila motivacijo na odprtega markerja, da vidim če imava kak problem, vendar ga je lepo oblajala. Je pač imela en klik v glavi.

            

Ob vrnitvi pred hostel nas je čakal lep zaključek tabora, kjer je vsak dobil "diplomo" o udeležbi na taboru. Minil je super podaljšan viken! Hvala organizarorjem za res izvrsten tabor! Dobro smo jedli, mirno spali in odlično delali! Za povrhu pa še nismo imeli problemov z vremenom! Tajming za treninge se mi je zdel res super, saj si se ob enem lahko naspal in kvalitetno delal!

Hvala Katji in Nadji za super družbo in prevoz!

In še klik do še več slik:)!