Razstavni - Delovni Labiji

Malo mi gre na živce, da so labiji rangirani med delovne in razstavne. Zakaj recimo fleti niso? OK, je pač šla vzreja v to smer, da ni šlo drugače. Ampak še vseeno opažam, da so nekateri ljubitelji labradorcev striktno proti delovnim, spet drugi proti razstavnim labradorcem. Zanimivo je, da sta v soboto 23.3.2013 isto časno potekala dva seminarja za prinašalce, in sicer Working test -  Zlata raca ter Seminar o Working testu za retriverje. Na prvi so sodelovali delovni labiji poleg ostalih prinašalcev, na drugi razstavni. Najbrž ni bilo zgolj naključje, da sta bila omenjena testa na isti dan ali pač?

Jaz sem bolj odprte narave. A ni vseeno bolje imeti delovnega labija, če namravaš z njim nekaj urnk delat, kot pa da si umisliš mešanca ali drugo pasmo, sploh če ti labiji najbolj ustrezajo. Meni osebno so strašno všeč borderji - red merli s tanom, a mislim, da border ni pes zame, niti jaz za njega. Karakterno in tako na sploh v življenju imajo malo preveč vprašajev, hihi. Jaz sem pač zaljubljena v labradorce, ker mi karakterno tako zelo ustrezajo in zato bom najbrž prej imela kdaj delovnega labija, kot pa katerokoli drugo psamo.

Hmmm, ko bom kupovala naslednjega psa, bom v dilemi ali kupiti normalnega labradorca (kao razstavnega) ali delovno linijo oz Field Trial. Dilema bo res velika. Namreč vizualno so mi razstavni bistveno lepši, pač takšni, kakršne so vzrejali desetletja, pa nimam v mislih tistih tipičnih razstavnih, ki so že sodčkasti in na prekratkih nogah. Po drugi strani so mi pa pri delu neznansko všeč delovni labiji. Pri delovnih me vizualno najbolj moti njihov tanek rep in da nekateri malo spominjajo na ptičarje. V standardu za labradorce pa je zelo poudarjen labradorski "vidrin rep". Lep opis linij labradorcev najdete TUKAJ.

V spodnjem videu je primerjava med delovnim (črn) in razstavnim (rumen) labradorcema, oba počneta tisto, za kar sta bila vzrejena. Meni delata oba super, pač konstrukciji telesa primerno. Je pa delo črnega, delovnega labija lepše na pogled, saj je pes bolj eksploziven in energičen. 

V Sloveniji je zdaj kar nekaj delovnih linij labradorcev, med njimi je večina tudi v reševalski vodah. Če so karakterno pravi labiji, vizuelno pač suhe gliste vzameš to v zakup. Če lahko dobim labradorca, ki bo karakterno labi, deloven kot border/malina, mogoče bo vizualno malo spominjal na ptičarja, zakaj pa ne. Ampak a ne bi potem imela raje ptičarja? Hmmm, kaj pa vem, karakterno niso labiji, ane?!! Bomo videli, kam me bo pot zanesla, ampak do takrat je še daleč. Lunika bo zaenkrat sama kraljevala v mojem malem norem svetu. Je pa vsekakor zanimiva izbira in vsak ima pravico do svojega mnenjaJ.

Še en video delovnega labradorca (iz psarne Blackthorn). Ta poslušnost te pa res prevzame. Ampak ni vse v psu, je veliko tudi v vodnici.

ZiMa proti P✿mLAdi

V petek, 22.3.2013 je bil en tak lep spomladanski dan, 14 stopinj, sonček, kopanje psa, žafrani, trobentice, zvončki,...

A zima še vedno premaguje pomlad in to bitko je dobila le tri dni kasneje, v ponedeljek, 25.3.2013, ko nas je ponovno zasnežilo in so se temperature spustile pod nulo... Juhej, vsaj blatni nismo večJ!! 

Mi imamo se fajn ali je črno ali belo, la vita è bella!!

Vaja OE 3. skupine

V letošnjem "reševalskem koledarju" je bila sobota, 23.3.2013 rezervirana za vajo Območne enote 3. skupine  za Štajersko regijo, Posavje, Zasavje, Dolenjsko in Pomurje, ki jo je organiziralo naše društvo. Vaje so se poleg nas Celjanov udeležili še dva člana iz Zagorja, dva iz Zgornje Savinjske doline, dva Dolenca in Pomurec s psom sledarjem. Sama vaja je potekala v okolici Šmartinskega jezera. Na tamkajšnjem parkirišču smo postavili bazo in se razdelili v dve skupini. Medtem ko je ena skupina iskala v strelcih (po treku v GPSu), je druga delala orientacijo. 

Malo me je zmotilo, da se toliko ljudi boji orientacije in pravi, da je ne zna. Jah, zato pa so take vaje, da znanje obudimo in ga na novo naložimo. Tisti, ki jo malo bolj obvladamo, smo jo z veseljem razložili ostalim na tak način, da so sami risali in preračunavali metre v naravi, v centimetre na karti. Ok razumem, da nekaterim ni potem fino it sam do iskanih točk, sploh če nima najboljše prostorske predstave, da gre pa cela skupina skupaj do njih, je pa tudi malo...

Pri orientacijo smo dobili karto v merilu 1:25.000 in nalogo s podanimi tremi točkami.

NALOGA:

T1 Točko vidimo v razdalji 1605 m in smeri 291˚  iz izhodišča kvadranta x = 125, y = 521

T2 Najbolj severni del gozdička v katerem je najvišja točka Hudi vrh

T3 1195 m od cerkve v Šmartnem v Rožni dolini v smeri 164˚

Ko smo narisali točke na karto in jih je Miloš preveril, smo se podali v lov za njimi skupaj s psi, da se malo sprehodijo. Naša skupina je šla po dva in dva. Nama z Evo se je pridružila še Tamara. Ker smo do točke T1 prečkale iskano območje prve skupine (oni še niso štartali), je Hill nalajal dva markerja, ki nista bila namenjena njemu, enega pa so skupaj nalajali vsi trije (Hill, Tia in Luna), hihi. Žal so me poklicale službene obveznosti, ko smo prišle v bližino točke T1, pa sem dekleti postila sami, da sta našli vse točke brez meneL. Nazaj v bazo sem se vrnila ravno pravi čas, da sem lahko z Luno iskala še v strelcih. 

V strelcih sem jaz malo zaštrikala, saj sem morala slediti treku na GPSu, pa smo se malo oddaljili od njega, saj me je zmedla ena nova nastavitev na GPSu, pa zumirat sem pozabila, jaoo! Na svojih napakah se je najslajše učiti. Kljub temu smo uspešno zaključili z iskanjem, psi so dobro delali in skoraj vsi so dobili svojega markerja, za kar gre zahvala našim markerjem, ki jih je bilo kar nekaj. Vajo smo zaključili malo po 14. uri s slastnim pasuljem na našem poligonu.

Iskalna akcija Krško

V torek (19.3.2013), opoldne sem prejela Milošev sms, da poteka iskalna akcija v Krškem in če se je lahko udeležim. Seveda, v popoldnaskem času nikoli ni problema! Nekaj čez 15. uro sva z Evo štartali iz Celja proti Krškem. Z iskalno akcijo smo začeli ob 16:30. uri. Iskali smo štirje člani IZARja, ter pet članov ERPS. Rečeno je bilo, naj pse pustimo v avtu, da bomo brez njih hodili v strelcih in preiskovali teren. Mislila sem, da to ne bo trajalo ne vem kako dolgo, saj smo v prvi vrsti vodniki reševalnih psov in iščemo s psi. Zakaj smo pustili pse v avtu? Pregledovali smo nasad sadovnjakov v terasah, ki je bil pred kratkim šprican in naj bi bilo za pse smrtno nevarno. Policisti in gasilci pa so medtem sami preiskovali gozd. Ko smo pregledali celotno področje, ki je bilo kar veliko, je padel že mrak.
Naj še omenim, da je bil pogrešani gospod namenjen od doma v zdravstveni dom, zračne linije približno 600 m, na obrobju urbanega okolja. Do zdravstvenega doma žal ni prišel in za njim se je izgubila vsa sled. Nasad sadovnjakov je bil v neposredni bližini njegovega doma.
Ko je padel mrak smo s privezanimi psi šli po poti v urbanem okolju, kjer bi morebiti gospod šel do zdravstvenega doma. Ker so to bile ulice, smo imeli pse privezane. Pri zdravstvenem domu smo ob 19:30. uri zaključili z iskanjem, gospoda žal nismo našli. Z iskalno akcijo so nadaljevali naslednji dan, a tudi takrat neuspešno.

Obvestilo policije: Sporočila za javnost, Sreda, 27. marec 2013 

Preklicujemo iskanje 69-letnega Milana Amerška iz Leskovca pri Krškem.
Pogrešani se je svojcem oglasil iz tujine.

Seminar pri "FAJN PES"

Minulo nedeljo, 17.3.2013 sva se z Luno udeležili seminarja POSLUŠNOST: priprava, motivacija, trening., ki sta ga organizirali in odvodili Kaja in Mateja iz pasje šole FAJN PES. Punci imata s svojimi psi narejeno res zelo lepo poslušnost, tako da sem se seminarja z veseljem udeležila in napela svoja ušesaJ. Izvedela sem nekaj novega, pa obudila kako informacijo, ki je bila potlačena nekje globoko v mojem spominu, dobila sem nekaj novih idej in napotkov kako se stvari streže pri poslušnosti. "Ata in mama" celotne poslušnosti je OSNOVNI POLOŽAJJ!!

Seminar se je začel s predavanjem v toplih prostorih, medtem ko je zunaj drobno snežilo. Posebej zanimive so mi bile naslednje teme predavanja:

• Kontrola nad dobrinami 
• Rangiranje nagrad, 
• Lista  najboljših 10, 
• Variabilnost nagrajevnaja, 
• ter Igra s hrano. 

Hmm nikoli še nisem pomislila, da bi se dalo s hrano igrati. Jaaaa tudi to se da in Luna je bila nad tem navdušena potem na poligonu, kjer smo teorijo dali še v prakso. Mene je v praksi najbolj zanimala prosta vodljivost, ki je roko na srce tudi meni malo dolgočasna. Ampak se trudim, da temu ne bo več tako. Z Luno imava sicer po trenutnem pravilniku narejno poslušnost za nekje 80 pik (+/- nekaj točk), ampak bi rada, da bi vse skupaj malo lepše izgledalo. Obe sta mi dali nekaj novih idej. Glede na to, da sem najin osnovni položaj začela popravljati po metodi Silvije Trkman, sem se odločila, da bom po tej metodi nadaljevala ampak malo bolj zagnano, ne tu pa tam. Hvala Kaji in Mateji za navdih in inspiracijo!

Več fotk TUKAJ (nekaj sem jih ukradlaJ):

Kaja z Luno (obrat).

LuŽe & BLaTo

Ahja, tole vreme ga včasih malo biksa, ampak treba se mu je prilagoditi in čim manj jamrati, tudi če bo jutri snežilo do nižinJ. Izkoristiti  je treba sončne dni zunaj, če ne drugače pač v blatu in lužah. Kakšen deževen dan pa prespati, saj psu še bolj dogaja, če mu je kakšen dan ali dva dolgčas. Ampak včeraj je bil en tak lep sončen in blaten dan, da ga je bilo potrebno izkoristiti do izdihljaja zadnjih sončnih žarkov na nebu. In tako sva domov prišli blazno blatni, Luna na podvozju in obrazu, jaz po rokah in nogah. Kdaj vem, da je res blatno? Ko se blato vidi in pozna tudi na Luni, saj se barva blata kar nekako zlije z barvo njene dlake, no tokrat temu ni bilo tako.

SKORAJ ŽE VOHAM POMLAD, A ČAKAM ŠE JUTRIŠNJI SNEG J

ČISTILEC TRAVNIKOV

BLATNO PODVOZJE

Taking pictures

Od kar imam na izposoji fotoaparat Canon EOS 7D, velikokrat z Luno izgledava takole: 

"Oooh, you look so sweet! Don't move and look here!" (vir: FB)

Luža, sneg, blato,... nič me ne ustavi, da se ne bi vrgla na mokra, umazana tla in naredila fotko ali več njih, Luni pa v zameno za poziranje ponudila žogico ali briketek. Tomaž pravi, da klik fotoaparata, ko naredim fotko, Luna zamenja za kliker oziroma Luna naj bi mislila, da fotoaparat proizvaja hrano in/ali žogico, hihi J.

Women’s Day

Hey woman! You can do almost anything your mind to… You can swim the deepest ocean and climb the highest peak… Be a doctor or fly a plane… You can face adversity and still walk tall. You are strong, beautiful, compassionate and much more than words could ever say! Today is our and so is every other day… Happy Women’s Day!!

Ruševina COLOR

Pa je prišel čas, ko smo se ponovno podali na gostovanje, tokrat v Medvode v zapuščene objekte/hale nekoč tako znanega "malarskega" podjetja Color. V nedeljo, 3.3.2013 smo tako trenirali na novi ruševini, kjer smo s pridom izkoristili nove, nekoliko drugačne situacije. To so grobovi v tleh, oblajanje na neprijetnem materialu, tema, oddaljevanje,... Velik plus je bila tudi dnevna svetloba ves čas treninga. Za zadaj nas na naših torkovih treningih iskanja vedno dohiti tema. 

Na včerajšnjem treningu smo se osredotočili na delo zunaj in v večjih proizvodnjih halah. Notranjost objektov, kjer so nekoč bile pisarne, smo si pustili za naslednjič. Ostalo nam je še kar nekaj zanimivih grobov, ki jih bomo s pridom izkoristili na naslednjem gostovanju v Colorju. Najbolj zanimiv grob, ki smo ga naumili za naše pse na ta dan, je bil v kontejnerju za kosovni odpad in pa peč v kletnem prostoru z železnimi stopnicami. Ker nas je bilo na treningu kar nekaj, smo se razdelili v dve skupini, v naši skupini smo naredili tri runde, vmes smo zamenjali delovišče z drugo skupino. V prvi je Luna iskala tri markerje v drugi in tretji pa po dva. Lepo je delala, potrudila se je priti čim bližje markerju, kjer so bili markerji v tleh je nekajkrat celo zakopala, ko sem prihajala do nje med laježi, se ni premaknila od grobov, samo pogledala me je, nato pa nadaljevala z laježi. 

Žal je tokrat moj fotoaparat ostal doma, so pa za fotke poskrbeli drugi, hvala.

FOTO: Tamara

Hmm, mogoče sem pozabila omeniti, da je bil to že najin četrti trening iskanja v tem tednu. Ampak pes je delal motivirano na vseh treningih. Čeprav se držim načela "MANJ JE VEČ", je ta teden bil pač malo poseben in Luna je imela štiri treninge iskanja, tu pa tam je prav, da je tako. Od tega sta bili dve ruševini (Koto in Color) ter dva v gozdu (Šmartinsko jezero in Petriček).

Nekaj fotk v blogu Matjaža Koprivca - KLIK

Miklavški hrib

V Deželi Celjski je ogromno lepih kotičkov in mednje spada tudi Miklavški hrib, na katerem je cerkev Svetega Miklavža, ki je bila postavljena že okrog leta 1400. Bojda je Sveti Miklavž tudi zavetnik splavarjev, zato so nekdanji splavarji po reki Savinji opravljali posebne molitve, ko so vozili ovinek pod tem hribom. V neposredni bližini cerkve je tudi razgledni stolp od koder se pogled razprostira po celi Celjski kotlini, lepo se vidi tudi na sosednji hrib, kjer stoji Celjski grad. Na 400 m visok Miklavški hrib se je mogoče povzpeti iz Mestnega parka, po mestnem gozdu.

Cerkev Sv. Miklavža

Na razglednem stolpu.

I LOVE MY TOWN

Pogled na sosednji grič s Celjskim gradom.

Staro mestno jedro, čisto spodaj Savinja.

Na poti tudi idealno podrto drevo, za trening "ovir".

"Look at me!"

Kje je Luna?