 |
| Pogled proti Mariboru iz Razglednega stolpa. |
Ponavadi nisem vraževerna, a ko ima hudič mlade in to na petek 13. začneš ražmišljati, da mogoče pa je kaj na tem. Trio Adijo se je nekje sredi prejšnjega tedna odločil, da jo mahne po
Pohorski Transverzali, od Maribora, čez celo Pohorje, do Slovenj Gradca. Planirali smo, da nam bo pot vzela dva dni hoje (cca 60 km), prespali bi na Klopnem vrhu. A žal se je naš načrt na petek 13., malo izjalovil in smo morali pohod zaključiti na polovici poti, saj nismo dobili prenočišča!! Dva dni pred odhodom sem klicala na Kočo na Klopnem vrhu, da bi se dogovorila za prenočišče. Najprej je stric kompliciral zaradi psa, pa sem rekla, da lahko spi v drvarnici. Nato je rekel, da za dva ne rabim rezervacije, ker je vedno kaj fraj. In ko smo prišli v petek trinajstega ob 18. uri na kočo, je oskrbnik rekel, da jo prenavljajo, da so skupna ležišča polna (v koči in njeni okolici ni bilo žive duše) in nas pustil pred vrati. Pokličemo na Kočo na Pesku, postelje fraj, le psi so prepovedani. Predlaga, da gremo še naprej do Rogle, kjer so apartmaji za cca 100
€ na noč in so hišni ljubljenci dovoljeni, za primerno ceno, seveda. Halo? Od Koče na Klopnem vrhu smo potrebovali še slabi dve uri do Peska. Do Rogle je še slaba ura. Pa sva se odločila, da pokličeva moje starše v Celje in zaključimo naš podvig na Koči na Pesku- iz Celja do Peska je slaba ura vožnje. Kot zakleto, se nama do 21. ure ni nihče javil. Klicala sva tudi Taxi, ki pride po tebe, če imaš s sabo psa, samo če imaš svoj box. WTF, sredi hribov, naj imam še box za psa?? Tako sva v Koči na Pesku, kamor sva prišla ob 20. uri naročila jedačo in pijačo in tuhtala, kako se bova rešila iz te zagate. Tomaž se je hecal, da je Luna dobra še sam za klobase, hihi. Ko sva se že odločila, da jo mahneva ob 21. uri (po cesti) še do Rogle in da bova pač dala tistih 100
€ za eno noč, pa klic iz Celja, rešitev in odhod domov.
 |
| Pogled proti preostalemu Pohorju, čisto zadaj Kope. |
Našo pot smo sicer začeli v Mariboru, pod pohorsko vzpenjačo. Sledil je vzpod do Sv. Bolfenka in do Areha. Vmes smo se ustavili na razglednem stolpu. Na Arehu v Ruški koči na Arehu pa čaj, malo malice in naprej do Šumika. Ker smo imeli časa na pretek (tako smo vsaj mislili), smo šli še do slapa Velik Šumik, pa do Koče na Šumiku, ki je žal bila zaprta. Pri koči smo si spet privoščili nekaj malega za pod zob in šli naprej do Koče na Klopnem vrhu, kjer smo mislili, da bomo prespali. Ob 18. uri smo prišli do koče, kjer smo razočarani šli naprej do Koče na Pesku. Vsega skupaj smo na ta dan hodili cca 12 ur z vmesnimi pavzami. V planu je bilo, da bi od Klopnega vrha šli naslednji dan do Peska, nato preko Lovrenških jezer do Ribniškega vrha in preko Črnega vrha do Velike Kope. Od tam pa do Male Kope do Kremžarjevega vrha in nazaj v dolino na Legen. Žal nam podvig ni uspel. Zelo razočarana nad oskrbnikom Koče na Klopnem vrhu, sem rahlo utrujena preklela pol sveta na pohodu od Klopnega vrha do Peska. Lunica pa super pes, ki ni kazala kančka utrujenosti in je pač vedno nasmejana in vesela, tudi ko nam ne gre najbolje.
PS: Bojda so na Pohorju najbolj psom prijazni na Ribniški koči.
 |
| Ko Luno napadjeo muhe. |
 |
| Ima le ta zastonj malico. |
 |
| Veliki Šumik |
 |
| Koča na Šumiku - zaprta. |
