Gobova juha brez gob

Včeraj se je trio adijo, skupaj s Tio, Tamaro in Gregatom odpravil na Roglo, na gobovo juho z ajdovimi žganci. Prejšnji teden, ko smo bili na Klopnem vrhu, so na Rogli preizkušali in se potegovali za najbolje skuhan pohorski lonec. In rečeno je bilo, da se bo naslednjič (mi smo mislili, da bo to včerajšnja nedelja) kuhala gobova juha v neomejenih količinah. Ko smo prišli z avtom na Roglo, ni bilo ne duha, ne sluha o polnih loncih te slastne juhe, ki jo jaz naravnost obožujem, vendar ne jem gob v njej. Gobe so mi tak sluzaste in mehke,... bljak, sam gobova juha je pa njaaamaaa:)! Pa smo se odpravili do Lovrenških jezer.

Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji. Barje sestavljata dva dela, ki ju loči ozek pas gozda. Značilnost tega barja je 20 jezerc, imenovanih tudi barska okna - odtod tudi ime Lovrenška jezera. Jezera so posledica depresij v kamninski podlagi napolnjenih z vodo. Barje ima slemensko lego (nadmorska višina ~1520 m) in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti neprepustni geološki podlagi. Visoko barje je nastalo s postopnim kopičenjem šote. Starost barja je ocenjena na približno 8000 let in je poledenodobnega nastanka. Celotno območje barja nima površinskega dotoka in se napaja izključno s padavinami. Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Plast šote je v osrednjih delih barja debela do 3 m, jezerca pa so priblizno 1m globoka. 

povzeto po http://www.burger.si/

Ne morem verjeti, da sem s sabo vzela fotoaparat, brez spominske kartice, trapa jaz. Pot do Lovrenških je bila zelo pestra in polna smeha. Zadnji del poti smo uživali v blatu in vodi, ki jo je bilo na pretek. Najbolj sta pa itak uživali Tia in Luna, ki sta skupaj z nami nabirali borovnice, se povzpeli na opazovalinico in med drugim čofnili v eno izmed jezer. Na poti nazaj smo vsi sanjali o gobovi juhi in radlerju, pa smo se odločili, da gremo na požrtijo v gostišče Smogavc (vač v klik). Uuuuuuu, smo se najedli. Slasten borovničev štrudelj je bil tako dober, da smo ga kar vikali, hehehe. Potem pa nazaj v dolino, v Cjele, kjer smo malo streljali, robutali koruzo, ki smo jo potem pekli na poligonu. Skratka super preživet dan:)!