Trening na Šmartinski

Včeraj sva s Tamaro šli na trening iskanja k prijateljicam iz ŠKD Logatec. Za kraj treninga smo se dogovorile kar v Ljubljani, na Šmartinski v neposrednji bližini BTCja. Čeprav smo tam bile že nekajkrat, se tam vedno najdejo novi grobovi in nove ideje. Sploh pa, če si tam z "domačinkami":)! Najbolj važno pa nama je bilo, da gremo drugam na trening, po izkušnje in nove, drugačne grobove kot se najdejo v Celju. In najino željo sva izpolnili;)!

Za prvo rundo smo se odločile, da bomo delale na veliko luknjo v tleh, delno zapolnjeno z neprijetnim materialom. Namen je bil, da gre pes preko neprijetnega materiala do markerja, ki je bil skrit v luknji, pekrit pa s stiroporjem in veliko paleto. Ko sem prvič poslala Luno iskat brez motivacije, se je kaj hitro stacionirala tik nad markerjem in lajala dol proti njemu. Sem bila zadovoljna, da se je odločila stati in vztrajati na najmočnejšem vonju, brez cviljenja. Sama se pač ni spomnila, da bi lahko nekako prišla do markerja. Nikoli še nisva delali na podoben grob, tako da je bilo tole super izvedeno.

          krogec označuje, kje približno je bil marker

Ker pa je bil namen, da gre pes do markerja, smo zadevo večkrat ponovili z moticvacijo in spodbujali pse, da so šli dol. Za to je najbolj skrbel marker. Naslednjič, ko je šla z motivacijo, je malo kopala po vrhnji paleti in začela lajat, pa ji je marker pomolil igračo in si jo je sama morala it iskat, po neprijetni paleti. In dol ji ni bila taka težava pridet, za igračo je pripravljena narediti marsikaj;). Potem se pa ni mogla obrnat in je ritensko šla nazaj gor. Pa smo zadevo ponovili. Tokrat je šla dol do markerja in bila z igračo nagrajkena že za to, ker je šla direktno dol. Pa sem mislila, da bo nato šla dol in zalajala. Sam ji je bilo tako neprijetno, tam blizu markerja stat in lajat, da se je vračala, pa šla spet do pol poti,... ko pa je spustila en lajež na paleti proti markerju, ki je bil mešanica med cviležem in laježem, je bila nagrajena. Super, napredek je bil! Smo opazili, da se je večina naših psov podobno obnašala.

Za drugo rundo pa smo se odločile, da bomo spet delale na luknjo v tleh, ki je bila malo prekrita z deskami in gumo. Vendar je ta bila manjša, v njej je bil prostor le za markerka. V sobi je bilo na kupe neprijetnega materila. Med drugim smo jim tam nametale ogromno pladnjev (tistih za hrano) in Luna je na enega tako čudno stopila, da se ji je popeljal čez rit v zrak. Ampak je to ni zmotilo:). Iskala je brez motivacije, lepo pregledala prostor, nato pa se stacionirala nad gumo, kjer je pod njo bil marker in lajala dol, proti njemu. Bravo, punca:)!



Nato je sledil še pobeg v drugo halo, za kupe plastike, stiropora,.. kjer je v šlo za malo prebijanja, saj je pes lahko prišel do markerja in ga oblajal čisto od blizu. Spet brez problema, tudi lajala je odlično!



Tako, pa je spet minil en super fajni trenig! Hvala Jasni, Katji, Nini in Tamari, za super izveden trening, novo izkušnjo in za nove metode treninga. Zelo sem zadovoljna z delom moje Lune, seveda pa so me navdušili tudi vsi ostali psi. Tia me itak navdušuje na vseh naših treningih in tudi tokrat me je, potem pa avstralke; Blum Tika in Boji, ki so res super reševalske punce. Žal sem pa tako smotana, da se ne spomnim, kako je ime Ninini psički:(, ki tudi napreduje iz treninga v trening! Hvala vsem, super ste!!!

Za konec pa le še slika garaških reševalskih rok, hehe. Tak je, če nisi navajen nošenja rokavic. Umazane smo bile, kot kaki rudarji po 8 urnem delavniku. Ampak je fajn:D!!