Not soo good

Pride kak dan na treningu, ko pač ne narediva odličnega treninga in tako je bilo včeraj v Začretu. Ker kot društvo tam nismo trenirali od aprilskih izpitov (razen takrat, ko smo s kolegi iz Logatca imeli tam dodaten trenig), sem se odločila da bova delali na zaprte grobove. Oziroma take, da Luna ne bo mogla pridet do markerja.

Prvo rundo je obakrat naredila dobro. Brez njenega cviljenja, ko je ugotovila, da ne bo mogla pridet do markerja. Naredili sva 2x z motivacijo. Prvič je markerja odlično locirala in oblajala, drugič pa se je odločila, da bo vseeno poskusila pridet do njega in se je kar namučila, da se je zmuznila mimo palete. Pa je prišla do njega in ga super oblajala. Tako pa sva naredili tudi malo prebijanja;).

Drugo rundo pa sem dala markerja v peč in pustila odprto loputo le za igračo. Luno je vonj nesel v prostor, kjer je peč, vendar ni vedela kaj bi naredila s tem vonjem. Medlo jo je ful. Lahko bi rekla, da so zaradi nevihte vladali čudni zračni tokovi v ruševini, ampak nimam rada izgovorov in je najbrž krivo to, da je pač mlad pes (v smislu reševanja) in ne ve kaj bi naredila z malo vonja. Izkušnje bodo upam da, naredile svoje:D! Sem pa zadovoljna, da ni obupala in se je na vse pretege mučila s tem vonjem, po domače - ni ji padlo dol;). Zanimivo je je bilo opazovati med šnofaknjem. Povzpenjala se je tudi na zadnje tace, v okolici peči in šnofkala po zraku. Tako jo je že medlo, da se je sredi sobe s pečjo odločla lajat. Ko je gledala proti peči, sem rekla markerju naj ji da igračo, potem pa je pogledala proti meni in lajala, pa smo rekli markerju naj ji ne da igrače. Vse skupaj sem ignorilrala in čakala. Potem je spet začela šnofkati in po dooolgem času se je pri peči povzpela na zadnje tace, 2x zalajala in bila nagrajena. Ufff, sva se namatrali. Spet ena nova šola za naju. Sledil je še pobeg v tunel, kjer se je marker pritoževal, da ga zaradi njenega lajana ob uho, boli uho. Ahjej, sori;)!

Zanimiv trening in spet ena nova izkušnja:)!