Dvodnevna vaja območnih enot v Gotenici

Minuli vikend smo imeli vodniki, ki smo razporejeni v območne enote, skupno dvodnevno vajo v Gotenici. Spet sem bila na kraju zločina, toda tokrat z Luno (GOTENICA). Sva bili letos tako pridni, da sva bili v Gotenici februarja kot začetnici (seminar za vodnike; orientacija in topografija), zdaj pa že kot članici območne enote:)!

PETEK

Na zasneženo pot proti Gotenici smo se v zgodnjih popoldanskih urah v avto stlačile Tamara, Eva in jaz, s Tio, Hillom in Luno. Psi so obe noči skupaj spali v prtlajažniku rava4, oblečeni v pižame;).
V petek smo se po večerji seznanili s planom dela v prihajajočih dveh dneh, Baučar pa nam je predaval o INSARAG OZNAKAH. Bilo je seveda zanimivo in poučno.


SOBOTA

Po zajtrku smo imeli zbor na parkirišču, kjer smo se seznanili s skupinami. Razdeljeni smo bili v 8. skupin, ki je v povprečju štela po pet vodnikov s psmi in vodjo skupine. Delovišča so bila štiri in sicer dva za iskanje pogrešanih oseb (v gozdu) in dve ruševini. Vsako delovišče je imelo tudi svojega vodja. Jaz sem bila v 8. skupini, katere vodja je bil Boris, poleg mene pa sta bila v skupini še Matej in Blaž. Zaradi dela in markiranja je bilo zmenjeno, da štiri skupine dopoldne markirajo, druge štiri skupine pa delajo, popoldne se zamenjamo. 

zimska idila (cesta, ki vodi do Gotenice)

Moja skupina je dopoldne markirala, popoldne delala. Markirali smo na velikem delovišču-iskanje v gozdu, kjer se je iskalo eno pogrešano osebo. Tako da je iz naše skupine vsak markiral "le" 1x in sem se trapa jaz;) javila, da grem prva. V snegu, ki ga je v Gotenici bilo okrog 70 cm, sem morala pregaziti pot do skrivališča. Vdiralo se mi je skoraj do riti. Nato sem čakala na psa, ki me je našel, približno uro in pol. Ampak ni bilo tako hudo.

jutranje markiranje... zalimana čist;)

Okoli 13h smo prišli na vrsto, da gremo na delovišča in delamo tudi mi. Najprej smo delali na tistem delovišču, kjer smo markirali, potem pa smo v smeri urinega kazalca šli še na preostala delovišča.

Prvo delovišče: Iskanje pogrešane osebe v gozdu

Vodja delovišča: Darko in Miloš

Preiskati je bilo potrebno območje v obliki pravokotnika, dolžine cca 300 m in širine cca 100 m. Upam, da nisem v temo brcnila z razdaljami, vendar se mi je ob gazenju po snegu zdelo res dauč;)! Razporedili smo se v strelce, med nami je bila razdalja 20 m. Ko sem Luno spustila, ji nisem dala povelja "išči". Po celem snegu se ni preveč oddaljevala od mene, je pa kot vedno firbčno hodila pred mano. Markerja, ki je bil proti koncu iskanega območja, smo prej mi videli, kot psi zavohali. Do njega je prvi šel Matejev pes. Ostali so pse še pošiljali na markerja, jaz Lune nisem. Z najdeno pogrešano osebo, smo uspešno zaključili s prvim deloviščem.

Drugo delovišče: Iskanje dveh pogrešanih oseb ob poti

Vodja delovišča: Vera

Pri Veri nam je bilo rečeno, da naj se držimo gaz v snegu, točna velikost iskanega območja nam torej ni bila znana. Spet smo se razvrstili v strelce, skrajni robovi so nam bile skrajne gaze v snegu. Žal z Luno nisva imeli te sreče, da bi marker bil na najini "špuri". Vendar sem kljub temu zadovoljna z njenim delom. Na tem delovišču sem ji dala komando "išči", saj sem predvidevala, da iskano območje ni tako veliko, kot na predhodnem delovišču. Luna je bila malo zmedena, ker sem jaz hodila za njo in ker so bili v bližini drugi psi. Vendar je kljub temu lepo pregledovala okolico.

Našli smo oba markerja, eden nam je celo ušel, ker ga nismo predali v bazo. Smo se spet nekaj novega naučili, pogrešane osebe lahko odtavajo.

Tretje delovišče: Iskanje v ruševini

Vodja Delovišča: Baučar

Končno smo prišli do ruševine, kjer nas je že čakal Baučar in Tonja, ki se je pridružila naši skupini. Za uvod je Baučar vsakega posebej povprašal o insarag oznakah, potem smo še skupaj dobili nekaj ugank in naposled smo lahko šli delat. Časovno nismo bili omejeni, preiskati je bilo potrebno večji objekt z okolico. Po objektu smo se lahko gibali tudi vodniki. Boris se je odločil, da bo Tonja preiskala okolico objekta, jaz, Matej in Blaž pa notranjost. Borisov pes je počival.

Zaradi "gužve" spodaj, sva z Luno šli v zgornje nadstropje (skica spodaj), kjer sta na najino srečo bila dva markerja, oba meni vidna. Luna je kaj kmalu imela v nosu 1. markerja, ki ga je zaznala na drugi strani stene. Malo je cvilila in se povzpenjala na zadnje tace in lovila vonj (Ko smo zaključili z iskanjem sem šla pogledat kakšen je bil zid ob markerju, da je Luna tam dobivala vonj. V kotu, na stičišču obeh sten je bila luknja). Zaradi njenega obnašanja sem pokukala v sobo in v kotu zagledala markerja. Odmaknila sem se do stopnišča in opazovala Luno. Sama je šla tudi v prostor, kjer je bil marker. Ni ga opazila, tudi z nosom ga ni zaznala, pa se je hitro vrnila v kot, kjer je dobila najmočnejši vonj. V trenutku, ko se je odločila, da bo zalajala, je iz spodnjega nadstropja prišel Matejev pes in oblajal markerja od blizu. Luno sem ful pohvalila, saj je naredila odlično, vendar zaradi Matejevega javljanja Borisu, pregledu markerja, če je z njim vse ok, sem Luno poslala v prostor levo, kjer je bil 2. marker.

Marker je bil meni viden, ležal je na višini okrog 1,5 m. Spet sem opazovala Luno in jo pustila da sama dela. In spet je markerja dobivala v nos, v kotu. Povzpenjala se je na zadnje tace in cvilila. Naposled se je odločila, da bo na zadnjih tacah lajala v višino, jaz sem jo pohvalila, ji dala priboljšek in se začela ukvarjat z markerjem. Ker ni kazal znakov življenja, sem poklicala Tonjo, ki je zdravnica, da ga preveri. Medtem je prišel v zgornje nadstropje tudi Blaž in njegov Rudi je nakazoval markerja na enakem mestu kot Luna. Moram omeniti še to, da je tik pod markerjem bil "luknjičast" zid, skozi katerega je pihalo in zgleda da odnašalo vonj. Marker je res predstavljal mrtvo osebo, za katero smo sklepali, da bo v objektu iz insarag oznak. Iz skice in znakov je bilo razvidno, da mrtva oseba predvidoma ni bila odnešena iz objekta.

Tonja je našla še enega ponesrečenca zunaj ruševine in naše delo je bilo zaključeno in spet odlično izvedeno.

Pri Luni sem opazila, da ji je bilo malo čudno, ko sem ji sledila po ruševini. Iz treningov je namreč navajena, da jaz ponavadi nisem v njeni bližini. Malo so jo motili tudi drugi psi, ki so istočasno iskali. Pa ne v smislu, da bi se igrala, le zmoti jo in koncentracija ji pade. Luna je pač še mlad pes, vendar super mlad pes:D!

Četrto delovišče: Iskanje v ruševini 

Vodja delovišča: Mare

Na zadnjem delovišču smo morali pregledati tri objekte, časovno smo bili omejeni na 20 minut, v nekatere zgradbe vodniki nismo smeli, psi pa. Dogovorili smo se, da prvi-zgornji objekt pregledata Tonja in Blaž, jaz pregledam drugega in spodnjega-tretjega Boris. Matej je počival. V prvi zgradbi sta psa kaj kmalu našla ponesrečenca. 

V "mojem" objektu so bila številčna  vrata zaprta, tako da mi ni preostalo drugega, kot da preiščeva okolico objekta in "odprto klet", kjer je bilo nekaj bal in avto. Luna je sama skočila na bale in jih prešnofkala. V avto sem za ziher sama pokukala, Luna je šla mimo in ni nič zaznala, itak pa ni bilo nikogar notri. Nato smo se vsi dobili pri spodnjem objektu, saj naj bi Medo zaznal markerja (po obnašanju), vendar ga ni nakazal. Pa je notri Blaž poslal  Rudija, ki je po nekaj minutah začel cviliti, nekajkrat je zalajal, nato pa obmolknil. Blaž ni bil siguren, zato laježa ni prijavil. 

Nato sem še jaz spustila Luno v zgradbo. Pri tej zgradbi je bila kot vodja delovišča Mateja, ki je skrbela, da vodniki nismo šli v zgradbo. Luna je lepo pregledala celoten prostor, nato pa začela cviliti, nekje levo v zgradbi. Medtem nam je Mare po postaji javil, da je minilo 20 minut in da smo končali. Mateja mi je nato dovolila iti v zgradbo, da pogledam kaj se pri Luni dogaja. Ko sem prišla do mesta, kjer naj bi Luna cvilila, moje babe ni bilo od nikoder. Sem mislila, da je že šla po drugi strani ven. Pa sem jo poklicala in prišla je po stopnicah, ki so vodile v klet (stopnic sploh opazila nisem). Mateja mi je rekla, naj jo pošljem še enkrat dol, ker je tam marker. Obema je bilo žal, da sem jo poklicala, sam tako se je pač zgodilo. Sem bila pa vesela, da je šla sama po stopnicah, kjer je pa bilo kar temno. Prej je namreč cvilila nad stopnicami in ob steni nasproti stopnic, kjer je dobivala vonj. Poslala sem jo dol in ji s čelno svetilko osvetlila prostor. Posvetim ji desni prostor in že je bila pri markerju, ki je bil skrit za steno v prostoru (jaz sploh nisem opazila, da je še en prostor). Kljub vsemu sem bila zadovoljna z mojo frčafelo. Hvala Mateji, ki mi je pomagala pri vsej zadevi.

Žal smo poleg tega markerja spustili še enega, ki je bil v prvi-zgornji stavbi v dimniku. S tem smo zaključili s pasjim delom za ta dan. 

Po večerji je sledila analiza dela, pogledali smo si video o delu policijskih psov, Marjanca nam je povedala kaj je novega pri nudenju prve pomoči ponesrečencu, Drago pa nam je povedal, kako so reševalci s psmi organizirani na Norveškem. Dan smo zaključili v bifeju, nato pa v družabni sobi naše hišice.

zvečer nas je v bifeju obiskal Miklavž z dvema hudičema:)

NEDELJA

V nedeljo smo imeli pripravljeno simulacijo prave iskalne akcije. Ker je nekaj vodnikov moralo domov, smo bili razdeljeni le v 6. skupin. Tokrat sem bila v 3. skupini, katere vodja je bila Andreja, poleg mene pa smo v skupini bili še Katja, Jasna, Primož in Blaž.

posvet vodij skupin

Malo smo se načakali, preden smo skupine dobile delo. Spet je bilo rečeno, da nekateri delajo, drugi markirajo. Tokrat so delale prve štiri skupine, peta in šesta pa sta markirali. Območje iskanja je bilo razdeljeno na 3. sektorje. Nam in 4. skupini je bil najprej dodeljen sektor, kjer je bilo potrebno preiskati zgradbe in okolico. Vodji skupin sta se zmenili, kje in kaj bo katera skupina preiskala. Žal na našem iskanem območju ni bilo skritega nobenega markerja. So pa na našem iskanem območju tavali trije sprehajalci (hvala Andreja, da si me spomnila tudi na ta pripetljaj:D!!). Dva nista vedela kdo sta in zaradi nevarnosti, da se izgubita, sva ju z Luno peljali v bazo. Ena gospa, pa ni vedela, da jo pogrešajo, pa smo jo predali policiji. Druga skupina je v eni zgradbi našla dve poškodovani osebi, ki so ju odlično oskrbeli.

posvet med iskanjem

Ko sta bili dve pogrešani osebi najdeni, smo zaključili z iskanjem. Medtem ko smo se vračali proti bazi, je bilo rečeno, da moramo preiskati še drug sektor, kjer so pogrešali dva človeka. Preiskovati smo morali po vasi, kjer v objekte nismo imeli dostopa. Prvo pogrešano osebo je našla Primoževa psička, ko pa je pri drugi bil Rudi, so nam iz baze javili, da je velika možnost cunamija in da se moramo nemudoma odstraniti iz območja iskanja in priti v bazo. Blaž&Rudi in z njima celotna skupina smo to tudi storil, pogrešanca pa pustil tam. Naredili smo prav, saj moramo najprej poskrbet za svojo varnost.

v pripravljenosti

V bazi (bifeju) smo bili v pripravljenosti, medtem, ko so iskale še druge skupine in so se markerji zamenjali. Iskalna akcija je bila zaključena, ko so bili najdeni vsi markerji, to je bilo okoli 12 ure. Po zboru pred bazo, smo v učilnici imeli še analizo dela in končna odločitev je bila, da je bila vaja zelo dobro izvedena na vseh področjih.

zaključek

Na koncu, po kosilu nas je peščica šla še malo potrenirati v ruševno. Vendar samo zato, da so psi dobili potrditev od markerja in da so Gotenico zapustili na polno motivirani.

Luna je našla pot v nebesa;)

Uspešno sva zaključili dvodnevno usposabljanje v Gotenici. Naučila sem se veliko novega in bili sva tako jaz, kot Luna izpostavljena novim situacijam.