Še en dan, ko smo se na trening odpravili v Ljubljano. Tokrat je trening organizirala Eva. Najprej smo šle na poligion KD Ljubljana, kjer sem spoznala Kajo in njeni dve psički Silo in Hero - vse tri so super punce:). Sledil je trening poslušnosti. Najprej sta jo izvajla Hill & Eva, nato Tija & Tamara in na koncu še midve. Luna me je kar malo presenetila, saj se ni zmenila za Tijo, ki je bila ta čas na odlaganju v neposrednji bližini. Malo sva delale poleg, sedi v gibanju, gugalnico, lojtro, mize, na koncu pa še malo odlagali. Luna je vse skupaj kar dobro opravila. Najbolj pa me je presenetila na odlaganju, ko je bilo v bližini kar nekaj ljudi, pa še Tija se je igrala s piskajočo wubbo. Nisem je pustila ne vem kako dolgo, nekaj minut in je vzdržala. Proti koncu je že začela lajati, češ da bi se ona tudi igrala oz delala, hehe. No, pa sem ji željo izpolnila. Sledil je še kratek čvek, prišla sta pa tudi Vika in Zoran. Ura je kar tekla in tekla in čas je že bil, da se spravimo v zapuščeno livarno skoraj v središču Ljubljane na iskanje.
Prvo iskanje smo naredile brez motivacije, v eno izmed sob na začetku livarne, na levi strani. Luno sem malo usmerila in kaj kmalu je bila v pravi sobi. Sledilo je oblajanje in kratka igra. Nato je Tamara naredila še pobeg na konec livarne, v sredinsko sobo z neprijetnim materialom, skrila pa se je za visoko mizo (mogoče je bil celo šank;)). Luna je zdirjala na konec livarne, vendar je najprej prešnofkala sobo na levi strani, nato na desni strani, šele na koncu je šla v pravo sobo na sredini. Malo jo je medlo, ker ni znala točno locirat vonja. Vedla je, da je marker v tej sobi, toda kje. Kar nekaj časa se je trudila, da jo je smrček ponesel proti Tamari. Povzpela se je na zadnje tace, 2x zalajala in že je sledila nagrada in igra.
Drugo iskanje smo naredile na stopnicah, ki našim mladim psom povzročajo malo težav, sploh če je tema. Najprej brez motivacije in Eva je bila "skrita" na sredi stopnic, ki so bile delno osvetljene z dnevno svetlobo. To Luni ni povzročalo težav. Najprej je prešnofkala sosednjo sobo, nato pa jo je vonj ponesel do sredine stopnišča, kjer je oblajala Evo. Sledil je pobeg do konca stopnic v klet in Luna je imela kar nekaj težav, saj je bila od druge polovice stopnišča trda tema. No, potem smo ji malo osvetili in bilo ji je lažje. To smo ponovili še enkrat. Ker je imela že poln kufer šteng smo zaključili. Boga reva, hehe.
Tretje iskanje smo ponovo naredili brez motivacije. Zoran je bil skrit v drugi polovici hale, v sobi na levo z nepijetnim materialom. Luno sem spustila, vklopla je smrček in šnofkala. Kaj kmalu je bila v pravi sobi in prišla je do Zorana. Ker je bila na neprijetnem materialu je porabila kako minuto (ali manj), da se je primerno namestila in začela lajat. Med nameščanjem je malo cvilila, ker ni vedla kako se naj obrne, da bo stabilna. No, po slabi minuti ji je le uspelo. Bravo Lunica, si se le "smestila", hehe. Sledil je pobeg. Vika jo je motivirala in se skrila za veeelikim kupom neprijetnega materila (višina kupa je bila cca 2,0 m - se mi zdi) na koncu livarne na desni strani. Luna ni vidla kam točno je šla. Ko sem jo spustila, je najprej prešnofkala drugo sobo, nato pa šla v pravo na desni strani. Kaj hitro je imela Viko v nosu, vendar je iskala lažjo pot do nje- skozi sosednjo sobo. Kaj kmalu je ugotovila, da bo morala premagat kup neprijetnega materila. Tudi na kupu je iskala je najlažjo pot in ko jo je našla, se je na polovici ustavila. Malo je še pošnofkala in ni imela druge možnosti, kot da se še malo povzpne in začne lajat. Bravo punca sem si mislila. Hvala bogu ni začela prehitro lajat in si je želela priti čim bližje markerju! Juhuhu:)))!
Na koncu sva še skupaj malo prehodili te neprijetne stopnice in sledila je igra s Tijo. Na žalost se nam je pri zadnjem iskanju poškodaoval Lok - želim mu čim hitrejše okrevanje, v kar pa sploh ne dvomim, ker je njegova želja po iskanju in delu tako velika. Srečno Loki!
Trening smo punce zaklučile v bližnji piceriji. Spet je minil en super pasji dan. Hvala vsem, ki ste sodelovali na treningu, super ste!!!
petek, 29. januar 2010
sreda, 27. januar 2010
trening v začretu (spet;))
Kot je že v navadi smo se tudi ta torek dobili na ruševini v Začretu. Na začetku je kazalo, da bomo na treningu le trije, no pa se nas je v dobri uri nabralo kar nekaj, tako da smo tudi tokrat delali v dveh skupinah.
Z Lunico sva najprej naredili iskanje brez motivacije. Marker je bil na drugem koncu ruševine, v sobi čisto desno, desno, za mizo. Spustila sem jo kar daleč od markerja. Sem mislila, da sem ji otežila delo, ja pa ja. Njen smrček se je ekspresno hitro vklopil in kar odhitela je do markerja. Tokrat sva bili prvič prvi na vrsti in zgleda, da je bilo še vse bolj frišno. Markerja je suvereno oblajala s tacami na mizi, sledila je kratka igra in pobeg markerja v tunel. No, tukaj sem pa malo "zasrala" (vedno smo krivi vodniki in nikoli psi!!!). Ker je tako dobro naredila prvega, sem Tamari rekla naj gre kar na konec tunela. Motivacija je potekala tako, da Luna ni vidla, da je marker šel v tunel. Takoj je zdrvela v tunel:). Pred vhodom tunelom je "bazen" s kupi plastenk, vendar ji te niso delale težav (juhu). Šnofkala je in šnofkala, vedar je vonj ni pripeljal do markerja. 3x je šla iz tunela in nazaj not. Zgleda, da je markerjev vonj tudi malo odnašalo ven iz tunela, saj se je pri vhodu v tunel povzpela na zadnji taci in vohala navzgor. No, potem smo markerju naročili, naj vklopi lučko in Luna je šla do markerja, čeprav ji ni blo čist jasn kaj tam dela s prižgano lučko. Sledila je dolga igra in hrana na privezu.
Naslednje iskanje sva naredili spet brez motivacije, marker je bil za knjižno polico. Luno sem spustila in najprej je piflarka prešnofkala grob, ki ga že pozna, nato pa jo je vonj ponesel do knjižne police. Direktno do markerja ni mogla, zato je najprej iskala pot do njega in ker ga ni našla je zacvilila, češ "pa kako naj pridem k tebi", potem je spet šla na zadnje tace, s sprednjimi je bila na polici in lajala! Wiha, super! Sledil je pobeg z motivacijo, na drugi konec ruševine na peč (na višini). Kaj hitro je bila na mestu, kjer je bil vonj najmočnejši. Težko pojasnim kako in kje, vendar je lajala cca 3m od markerja, v sosednji sobi skozi "okno", ki je povezano s sobo kjer je bil marker. Med oknom in markerjem je bila široka cev od peči, tako da markerja ni videla. Verjetno je res bil tam vonj močnejši in tudi tam kjer je lajala je bila v bistvu na višini markerja. Morala bi iti v sosednjo sobo in tam bi bolje locirala markerja, vendar je tja smrček ni ponesel. Kaj sem naredila. Odpoklicala sem jo in jo poslala v sosednjo sobo. Takoj ji je bilo jasno, kje je marker. Oblajala ga je in sledila je igra. Najbrž bi morala takrat ko je lajala skozi okno iti do nje, ji posvetiti, da bi vidla da tam ni nič. Kaj češ, včasih delamo napake. Kaj bi se zgodilo na izpitu, če bi bilo takole? Bog ve. Mislim, da je bila razdalja od Lune do markerja cca 3,0 m, sam ko bi jaz prišla do nje, ne bi imela pojma, kje je marker. No, neki bi že zbluzila, hehe. Vonju pač ne moreš nasprotovati:)!
Z Lunico sva najprej naredili iskanje brez motivacije. Marker je bil na drugem koncu ruševine, v sobi čisto desno, desno, za mizo. Spustila sem jo kar daleč od markerja. Sem mislila, da sem ji otežila delo, ja pa ja. Njen smrček se je ekspresno hitro vklopil in kar odhitela je do markerja. Tokrat sva bili prvič prvi na vrsti in zgleda, da je bilo še vse bolj frišno. Markerja je suvereno oblajala s tacami na mizi, sledila je kratka igra in pobeg markerja v tunel. No, tukaj sem pa malo "zasrala" (vedno smo krivi vodniki in nikoli psi!!!). Ker je tako dobro naredila prvega, sem Tamari rekla naj gre kar na konec tunela. Motivacija je potekala tako, da Luna ni vidla, da je marker šel v tunel. Takoj je zdrvela v tunel:). Pred vhodom tunelom je "bazen" s kupi plastenk, vendar ji te niso delale težav (juhu). Šnofkala je in šnofkala, vedar je vonj ni pripeljal do markerja. 3x je šla iz tunela in nazaj not. Zgleda, da je markerjev vonj tudi malo odnašalo ven iz tunela, saj se je pri vhodu v tunel povzpela na zadnji taci in vohala navzgor. No, potem smo markerju naročili, naj vklopi lučko in Luna je šla do markerja, čeprav ji ni blo čist jasn kaj tam dela s prižgano lučko. Sledila je dolga igra in hrana na privezu.
Naslednje iskanje sva naredili spet brez motivacije, marker je bil za knjižno polico. Luno sem spustila in najprej je piflarka prešnofkala grob, ki ga že pozna, nato pa jo je vonj ponesel do knjižne police. Direktno do markerja ni mogla, zato je najprej iskala pot do njega in ker ga ni našla je zacvilila, češ "pa kako naj pridem k tebi", potem je spet šla na zadnje tace, s sprednjimi je bila na polici in lajala! Wiha, super! Sledil je pobeg z motivacijo, na drugi konec ruševine na peč (na višini). Kaj hitro je bila na mestu, kjer je bil vonj najmočnejši. Težko pojasnim kako in kje, vendar je lajala cca 3m od markerja, v sosednji sobi skozi "okno", ki je povezano s sobo kjer je bil marker. Med oknom in markerjem je bila široka cev od peči, tako da markerja ni videla. Verjetno je res bil tam vonj močnejši in tudi tam kjer je lajala je bila v bistvu na višini markerja. Morala bi iti v sosednjo sobo in tam bi bolje locirala markerja, vendar je tja smrček ni ponesel. Kaj sem naredila. Odpoklicala sem jo in jo poslala v sosednjo sobo. Takoj ji je bilo jasno, kje je marker. Oblajala ga je in sledila je igra. Najbrž bi morala takrat ko je lajala skozi okno iti do nje, ji posvetiti, da bi vidla da tam ni nič. Kaj češ, včasih delamo napake. Kaj bi se zgodilo na izpitu, če bi bilo takole? Bog ve. Mislim, da je bila razdalja od Lune do markerja cca 3,0 m, sam ko bi jaz prišla do nje, ne bi imela pojma, kje je marker. No, neki bi že zbluzila, hehe. Vonju pač ne moreš nasprotovati:)!
sreda, 20. januar 2010
Trening v Ljubljani
Pa smo se zmenili še za en trening izven meja našega domačega Celja. Tomi je organizural trening v Ljubljani, v zapuščenih halah BTCja. S Tamaro sva napakirali Tijo in Luno in se napotili proti Ljubljani. Če Tomi ne bi bil Tomi, bi se iskanja lotili že pred 14h, tako pa smo zaradi zamujanja začeli kasneje. Nič hudega, samo da se išče:)!
Ker smo imeli na voljo podolgovate in dolge hale, smo se odločili, da bomo delali tudi na dolžino. Najprej sva z Luno naredili iskanje. Tamara je bila skrita v leseni škatli - "trugi", na začetku vstopa v halo (takoj levo ob steni). Luna je preiskala desno polovico hale, nato jo je vonj ponesel nazaj, proti Tamari. Ko jo je že imela v nosu, jo je malo zmotil Davorin, ki je namenoma poskrbel za motenje, s hojo po hali. Luna je odhitela do njega, vendar kmalu nadaljevala z iskanjem (jeeeej, Luna se ne pusti zmotiti ne človeku in ne psu:)). Tamara ji je kmalu spet bila v nosu, prišla je do "truge", jo prešnofala in začela lajat tam, kjer je bil vonj najmočnejši. Poskušala se je preriniti do Tamare, vendar ji ni uspelo. Tako je bila s prednjimi tacami na škatli in lajala vanjo. S Tomijem sva šla skupaj do nje in ji jo med laježem odprla, potem pa je sledila nagrada - igra s Tamaro:). Tomi je še naredil pobeg na drugi konec hale in se skril v sobo, vhod pa zaprl z deskami. Luna je do 3/4 hale zdirjala proti njemu, nato se ustavila in začela vohat (smo se tudi pri drugi psih prepričali, da nimajo globinskega vida, saj ni noben šel direktno do markerja). Vonj jo je kaj kmalu popeljal do Tomija. Sledil je lajež, nagrada in igra:)!
Naslednje iskanje sva naredili v sosednji hali. Tamara jo je motivirala zunaj hale tako, da Luna ni imela pojma, kam je šla. Luno pošljem iskat, vklopi smrček in išče, šnofka... Ker doma ne sme na kavč, niti na posteljo, se je Tamara skrila v sobi tako, da je Luna morala čez kavč v sobo, nato pa še čez enosed, da je prišla do nje. Ker sva to 1x že probali, zdaj ni imela več nobenih težav. "Problem kavč" je 100% rešen, doma pa še vedno ne sme nanj. Tamaro je suvereno oblajala in sledila je igra. Nato je Tomi naredil še pobeg z motivacijo na stopnice, ki so spiralno vodile do kleti. Malo sem bila skeptična, kako bo lajala sredi stopnic, vendarj ji to ni bil problem. Tomi ji je med njenim laježem posvetil z lučko in je prenehala lajat. Malo je počakal in njen glas se je spet vklopil. Super! Lunica cunica, je carica marica;)!
Nazadnje sva naredili še motivacijo na višini, zunaj hal. Morala se je povzpeti na tri velike bloke, ki so bili zloženi en na drugega - kot velike stopnice in prekriti z cca 30 cm snega. Zaradi snega in višine blokov je imela nakaj problemov z vzpenjanjem. Najprej je iskala drugo pot, potem pa se odločila da bo lajala kar iz tal. Zato sem se ji približala, jo usmerila in rekla "hop gor". S težavo je prišla do markerja, ji je bilo kar neprijetno. Te višine bova še morali malo potrenitati! Vaja dela mojstra:))!! Z dolgo igro sva zaključili z današnjim iskanjem.
Na koncu je sledila pica in pivo v Kavalu, kjer se nam je pridružil tudi Mare. Spet je minil en super dolg pasji dan:)!
Ker smo imeli na voljo podolgovate in dolge hale, smo se odločili, da bomo delali tudi na dolžino. Najprej sva z Luno naredili iskanje. Tamara je bila skrita v leseni škatli - "trugi", na začetku vstopa v halo (takoj levo ob steni). Luna je preiskala desno polovico hale, nato jo je vonj ponesel nazaj, proti Tamari. Ko jo je že imela v nosu, jo je malo zmotil Davorin, ki je namenoma poskrbel za motenje, s hojo po hali. Luna je odhitela do njega, vendar kmalu nadaljevala z iskanjem (jeeeej, Luna se ne pusti zmotiti ne človeku in ne psu:)). Tamara ji je kmalu spet bila v nosu, prišla je do "truge", jo prešnofala in začela lajat tam, kjer je bil vonj najmočnejši. Poskušala se je preriniti do Tamare, vendar ji ni uspelo. Tako je bila s prednjimi tacami na škatli in lajala vanjo. S Tomijem sva šla skupaj do nje in ji jo med laježem odprla, potem pa je sledila nagrada - igra s Tamaro:). Tomi je še naredil pobeg na drugi konec hale in se skril v sobo, vhod pa zaprl z deskami. Luna je do 3/4 hale zdirjala proti njemu, nato se ustavila in začela vohat (smo se tudi pri drugi psih prepričali, da nimajo globinskega vida, saj ni noben šel direktno do markerja). Vonj jo je kaj kmalu popeljal do Tomija. Sledil je lajež, nagrada in igra:)!
Naslednje iskanje sva naredili v sosednji hali. Tamara jo je motivirala zunaj hale tako, da Luna ni imela pojma, kam je šla. Luno pošljem iskat, vklopi smrček in išče, šnofka... Ker doma ne sme na kavč, niti na posteljo, se je Tamara skrila v sobi tako, da je Luna morala čez kavč v sobo, nato pa še čez enosed, da je prišla do nje. Ker sva to 1x že probali, zdaj ni imela več nobenih težav. "Problem kavč" je 100% rešen, doma pa še vedno ne sme nanj. Tamaro je suvereno oblajala in sledila je igra. Nato je Tomi naredil še pobeg z motivacijo na stopnice, ki so spiralno vodile do kleti. Malo sem bila skeptična, kako bo lajala sredi stopnic, vendarj ji to ni bil problem. Tomi ji je med njenim laježem posvetil z lučko in je prenehala lajat. Malo je počakal in njen glas se je spet vklopil. Super! Lunica cunica, je carica marica;)!
Nazadnje sva naredili še motivacijo na višini, zunaj hal. Morala se je povzpeti na tri velike bloke, ki so bili zloženi en na drugega - kot velike stopnice in prekriti z cca 30 cm snega. Zaradi snega in višine blokov je imela nakaj problemov z vzpenjanjem. Najprej je iskala drugo pot, potem pa se odločila da bo lajala kar iz tal. Zato sem se ji približala, jo usmerila in rekla "hop gor". S težavo je prišla do markerja, ji je bilo kar neprijetno. Te višine bova še morali malo potrenitati! Vaja dela mojstra:))!! Z dolgo igro sva zaključili z današnjim iskanjem.
Na koncu je sledila pica in pivo v Kavalu, kjer se nam je pridružil tudi Mare. Spet je minil en super dolg pasji dan:)!
sreda, 13. januar 2010
Luna se med iskanjem ne pusti zmotit :)
Včeraj smo se, kot že običajno v zimskih dneh, zbrali na ruševini v Začretu. Tokrat se nas je zbralo kar 15 članov, tako da smo se morali razdeliti v 2 skupini. Z Luno sva se seveda lotili novih grobov, kaj pa drugega.
Ker jo raje podcenjujem, kot precenjujem, sva najprej naredili iskanje brez motivacije na relativno kratki razdalji. Marker je bil na zunanjem delu ruševine-opekarne, pri zunanji steni. Markerjev vonj je prihajal iz male luknje v steni, ki je bila delno zakrita z deskami. Luna je začela šnofati po sobi, ko je vanjo iz druge skupine prišla Xana, sama sem ostala mirna in čakala na reakcijo obeh. Naj povem, da se Luna in Xana zelo dobro razumeta in ko sta na "free", se zelo radi igrata (taki so labiji, ni kej). No, tokrat je bilo drugače, na moje veliko presenečenje! Obe sta se pogledali, vendar je Luna suvereno iskala dalje. Xana pa je tudi kmalu zapustila sobo. To se nama je zgodlio prvič in Luna me je res zelo presenetila, si nisem morala kaj, da ne bi bila ponosna nanjo-moj pes res išče in se ne pusti zmotit, wiiiiiihaaaa. Nato je preiskala celo sobo in vonj jo je vodil do male luknje. Malo je zakopala, si umaknila deske in začela lajat. Laježu je sledila igrača in kratka igra. Naredili sva še pobeg čez neprijeten material (kup desk in kartona pred vhodom v sobo) in prvo iskanje je bilo zaključeno.
Drugo iskanje sva naredili na drugi strani opekarne z motivacijo. Marker jo je motiviral in se skril v kolibico, vhod vanjo pa je bil zakrit z dekno. Luna je brez težav šla skozi dekno in markerja oblajala. Spet je sledil pobeg, ki je bil mogoče malo predovg. Marker se je skril na drugi strani dolgega hodnika, med keramične ploščice. Luna je vklopla smrček in prešnofala prvo polovico podolgovatega hodnika, kjer je res pošnofala vsak kotiček, vendar na drugo polovico ni šla. Umes je prišla še Šerpa in Luna se spet ni pustila zmotit, jeeeej. Da je šla še malo globlje po hodniku, sem jo morala usmeriti. Mislim, da zaradi teme ni imela predstave o dolžini hodnika. Kljub temu je delo opravila odlično. Tudi usmerjanje je pomembno:)!
Spet je minil še en super trening v dobri pasji družbi!
Ker jo raje podcenjujem, kot precenjujem, sva najprej naredili iskanje brez motivacije na relativno kratki razdalji. Marker je bil na zunanjem delu ruševine-opekarne, pri zunanji steni. Markerjev vonj je prihajal iz male luknje v steni, ki je bila delno zakrita z deskami. Luna je začela šnofati po sobi, ko je vanjo iz druge skupine prišla Xana, sama sem ostala mirna in čakala na reakcijo obeh. Naj povem, da se Luna in Xana zelo dobro razumeta in ko sta na "free", se zelo radi igrata (taki so labiji, ni kej). No, tokrat je bilo drugače, na moje veliko presenečenje! Obe sta se pogledali, vendar je Luna suvereno iskala dalje. Xana pa je tudi kmalu zapustila sobo. To se nama je zgodlio prvič in Luna me je res zelo presenetila, si nisem morala kaj, da ne bi bila ponosna nanjo-moj pes res išče in se ne pusti zmotit, wiiiiiihaaaa. Nato je preiskala celo sobo in vonj jo je vodil do male luknje. Malo je zakopala, si umaknila deske in začela lajat. Laježu je sledila igrača in kratka igra. Naredili sva še pobeg čez neprijeten material (kup desk in kartona pred vhodom v sobo) in prvo iskanje je bilo zaključeno.
Drugo iskanje sva naredili na drugi strani opekarne z motivacijo. Marker jo je motiviral in se skril v kolibico, vhod vanjo pa je bil zakrit z dekno. Luna je brez težav šla skozi dekno in markerja oblajala. Spet je sledil pobeg, ki je bil mogoče malo predovg. Marker se je skril na drugi strani dolgega hodnika, med keramične ploščice. Luna je vklopla smrček in prešnofala prvo polovico podolgovatega hodnika, kjer je res pošnofala vsak kotiček, vendar na drugo polovico ni šla. Umes je prišla še Šerpa in Luna se spet ni pustila zmotit, jeeeej. Da je šla še malo globlje po hodniku, sem jo morala usmeriti. Mislim, da zaradi teme ni imela predstave o dolžini hodnika. Kljub temu je delo opravila odlično. Tudi usmerjanje je pomembno:)!
Spet je minil še en super trening v dobri pasji družbi!
ponedeljek, 11. januar 2010
Seminar vodnikov reševalnih psov
Pa so se nam začela, predavanja za vodnika reševalnega psa. Kaj to pomeni? Da me do marca za vikende ne bo doma, ampak bom na izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Teme so zelo zanimive, spoznali se bomo z vrvno tehniko; prvo pomoč psu, ponesrečencu; vrsto, nevarnosti in označevanje ruševin; psihofizičnimi lastnosti psov; nevarnostmi v gorah in plazovi; orientacijo in topografijo,... in za poslastico polet s helikopterjem, z Lunico seveda:)!
V soboto smo že spoznali gospoda Gerbca, ki nam je predaval o zgodovini reševanja, izvoru psa in pasemskemu razlikovanju, kako pes dojame okolje. V nedeljo pa smo že imeli prve ure vrvne tehnike. Kaj smo počeli? Pletli vozle, kaj pa drugega:)!
Bil je super vikend. Komaj čakam na nadaljevanje, malo bo naporno, ampak bomo vzdržali. Iz našega društva nas je kar 8 in smo super družba!!
V soboto smo že spoznali gospoda Gerbca, ki nam je predaval o zgodovini reševanja, izvoru psa in pasemskemu razlikovanju, kako pes dojame okolje. V nedeljo pa smo že imeli prve ure vrvne tehnike. Kaj smo počeli? Pletli vozle, kaj pa drugega:)!
Bil je super vikend. Komaj čakam na nadaljevanje, malo bo naporno, ampak bomo vzdržali. Iz našega društva nas je kar 8 in smo super družba!!
Deske, dekne, žeblji in take fore
V petek, 8.1.2010 smo bili člani našega društva dogovorjeni, da se dobimo, na ruševini v Začretu. Namen - narediti nekaj novih grobov, saj so nekateri psi taki piflarji:), da poznajo stare grobe že na pamet. Nekateri smo se za uro dogovorili že ob 14h, drugi so prišli kasneje. Žal se nas je zaradi slabega vremena (sneženja), te akcije udeležilo malo članov. Od 14h smo delali Tamara, Zoran in jaz. Bili smo polni idej in naredili kar pet novih grobov. In eno novo prepreko. Kasneje so se nam pridružili še drugi člani društva, ki so bili z našim delom zadovoljni:)!
Najprej smo se lotili sobe, kjer smo psom otežili vstop vanjo. Pri vhodu vanjo smo naložili deske, opeke, kartone, celo traktorsko gumo, pa še kaj bi se našlo. Da pa zadeva ne bi bila prelahka, smo v kotu te sobe naredili še zaprt grob, da pes ne more priti neposredno do markerja. V sosednji sobi je že bila manjša luknja (psi bi se lahko splazili skozi) na zunanji steni, ki smo jo zadelali z deskami. Pustili smo le manjšo luknjo, da bo pes lahko dobil igračo skozi njo. Marker bo v bistvu zunaj ruševine in na ta grob se bo moralo delat brez motivacije.
Da bi psom otežili vstop v tunel, smo jim tam nasuli plastenke. Vendar jih še zbiramo, saj so za zdaj v eni plasti. Želimo pa, da jih bi bilo cel kup:)!
Tretji grob smo uredili tako, da smo v mali kolibici vstop otežili z dekno. Dekno smo z žeblji zabili na vrh vhoda v grob. Namen je, da pes pogrunta, da laho gre skoz njo.
En grob se nam je kar sam ponujal. Zgleda, da tega prej nismo opazili, saj smo v Začretu zadnje čase delali v temi. V sobi so bile velike police v treh etažah. Tako smo dobili grob na višini. Spretni psi bodo lahko prišli do markerja na višini, če se bodo le znašli, spet drugi bodo nakazovali iz tal. V isti sobi smo uredili še en zaprt grob. Spet smo naložili kup materijala. Za osnovo nam je bila knjižna polica. Ker pa je ta bila polna lukanj in bi nekateri vitki psi lahko prišli do markerja, smo le te zadelali z deskami, opekami, kartonom in drugim materijalom.
Tako smo dobili pet novih grobov. Ni veliko, je pa nekaj. Komaj čakam, da jih z Lunico sprobava:)!
Najprej smo se lotili sobe, kjer smo psom otežili vstop vanjo. Pri vhodu vanjo smo naložili deske, opeke, kartone, celo traktorsko gumo, pa še kaj bi se našlo. Da pa zadeva ne bi bila prelahka, smo v kotu te sobe naredili še zaprt grob, da pes ne more priti neposredno do markerja. V sosednji sobi je že bila manjša luknja (psi bi se lahko splazili skozi) na zunanji steni, ki smo jo zadelali z deskami. Pustili smo le manjšo luknjo, da bo pes lahko dobil igračo skozi njo. Marker bo v bistvu zunaj ruševine in na ta grob se bo moralo delat brez motivacije.
Da bi psom otežili vstop v tunel, smo jim tam nasuli plastenke. Vendar jih še zbiramo, saj so za zdaj v eni plasti. Želimo pa, da jih bi bilo cel kup:)!
Tretji grob smo uredili tako, da smo v mali kolibici vstop otežili z dekno. Dekno smo z žeblji zabili na vrh vhoda v grob. Namen je, da pes pogrunta, da laho gre skoz njo.
En grob se nam je kar sam ponujal. Zgleda, da tega prej nismo opazili, saj smo v Začretu zadnje čase delali v temi. V sobi so bile velike police v treh etažah. Tako smo dobili grob na višini. Spretni psi bodo lahko prišli do markerja na višini, če se bodo le znašli, spet drugi bodo nakazovali iz tal. V isti sobi smo uredili še en zaprt grob. Spet smo naložili kup materijala. Za osnovo nam je bila knjižna polica. Ker pa je ta bila polna lukanj in bi nekateri vitki psi lahko prišli do markerja, smo le te zadelali z deskami, opekami, kartonom in drugim materijalom.
Tako smo dobili pet novih grobov. Ni veliko, je pa nekaj. Komaj čakam, da jih z Lunico sprobava:)!
četrtek, 7. januar 2010
torek, 5. januar 2010
Lunin prvi video :)
Pa je prišel čas, da objavim Lunin prvi video! Seveda je le ta na tematiko reševanje. To se šele začetki, ko bo pa kaj več, bo pa seveda objavljeno!
sobota, 2. januar 2010
1.1.2010
Kaj smo počele na novega leta dan? Najprej sva seveda malo počivali od dolge noči (ena na kavču, druga na tleh ob njej), ob 18:00 h pa je že sledil prvi trening v letošnjem letu.
Petki zvečer so na našem društvu rezervirani za poslušnost. Meni sicer "pozna" ura ne ustreza, pa ne da bi ob petkih hodila žurat, ali kaj podobnega, sam ni mi fajn delat v temi, v soju žarometov. Naš poligon žal ni v celoti dobro osvetljen. Potem se še pojavljajo čudne sence - ponavadi jaz mečem senco na Luno in jo zaradi tega bolj slabo vidim. Tako da raje trenirava podnevi, med tednom, ko imava čas. Ponavadi je to 2x na teden, sevda pa delava tudi na domačem travniku, vsak dan če je možno.
Zdaj sva obe zečeli uživati tudi v poslušnosti! Luna je vedno bolj pripravljena za delo, včasih je kar preveč nora! Če nas je na poligonu več, jo še vedno zmoti kak drug pes, sploh če se ta igra. Tako, da mi včasih "uide" vendar ko jo pokličem že zdrvi proti meni, kar je pa tudi veliko. Prav zaradi tega raje trenirava 2x na teden sami na poligonu, da se pa navaja na druge pse med delom, pa trenirava tudi ob petkih zvečer (čeprav ne vsak petek). Sicer na izpitih tak ne bo psov na poligonu, razen en, ki bo na odlaganju. Tako da sva na dobri poti tudi na poslušnosti. Malo sicer dvomim, da jo bova imeli narejeno do 17.4., ko bojo na našem društvu izpiti IRP-R (ruševina). Vendar bova delali na tem, če ne bo, pač ne bo in bova šli na izpite kasneje. Vsekakor je v planu, da v letu 2010 narediva prvi reševalski izpit!
Petki zvečer so na našem društvu rezervirani za poslušnost. Meni sicer "pozna" ura ne ustreza, pa ne da bi ob petkih hodila žurat, ali kaj podobnega, sam ni mi fajn delat v temi, v soju žarometov. Naš poligon žal ni v celoti dobro osvetljen. Potem se še pojavljajo čudne sence - ponavadi jaz mečem senco na Luno in jo zaradi tega bolj slabo vidim. Tako da raje trenirava podnevi, med tednom, ko imava čas. Ponavadi je to 2x na teden, sevda pa delava tudi na domačem travniku, vsak dan če je možno.
Zdaj sva obe zečeli uživati tudi v poslušnosti! Luna je vedno bolj pripravljena za delo, včasih je kar preveč nora! Če nas je na poligonu več, jo še vedno zmoti kak drug pes, sploh če se ta igra. Tako, da mi včasih "uide" vendar ko jo pokličem že zdrvi proti meni, kar je pa tudi veliko. Prav zaradi tega raje trenirava 2x na teden sami na poligonu, da se pa navaja na druge pse med delom, pa trenirava tudi ob petkih zvečer (čeprav ne vsak petek). Sicer na izpitih tak ne bo psov na poligonu, razen en, ki bo na odlaganju. Tako da sva na dobri poti tudi na poslušnosti. Malo sicer dvomim, da jo bova imeli narejeno do 17.4., ko bojo na našem društvu izpiti IRP-R (ruševina). Vendar bova delali na tem, če ne bo, pač ne bo in bova šli na izpite kasneje. Vsekakor je v planu, da v letu 2010 narediva prvi reševalski izpit!
Naročite se na:
Objave (Atom)