"Izpitno iskanje"

Pa sem doživela nekakšen krst na treningu iskanja. Danes me je Eva v Začretu vprašala, če bi naredili izpitno situacijo na kupih. Hmm, zakaj pa ne. Pulz se mi je nabil do ne vem koliko in počasi je vame vstopila pozitivna trema. Šla sem k Luni in počakala, da je Eva skrila oba markerja. Jaz pa sem ta čas podkurjavala Luno. Nato sva se napotili proti sodniku (Evi) in vodju delovišča (Tamari). Malo mi je bilo smešno, ker sta to prijatelici, jaz pa moram biti uradna, pa še tremo sem imela pred njima. Moja predstavitev sodniku je potekala dokaj dobro, le Luna ni obsedela na vem kako dolgo (na tem bo treba še trenirati) in od živčnosti in vzhičenosti pred iskanjem, se je čohala in valjala po hrbtu (tole pa ne vem kako bova odpravili, upam da s sedenjem). Potem sem šla še do vodje delovišča, ki pa sem jo pozabla vprašat kar nekaj pomembnih vprašanj. Od tega koliko markerjev je skritih, do tega koliko časa se išče. Mene je bolj zanimala varnost, veterinarska pomoč in take zadeve. To se bomo že napiflali:). Torej, markerja sta bila dva, na voljo sem imela 15 minut. Ok, obe sta mi zaželeli srečo, jaz še malo podkurim Luno, potem pa "IŠČI"!! Odločila sem se, da jo pošljem iz levega dela ruševine. Luna je vklopla svoj smrček in šnofkala. Kaj kmalu je imela v nosu prvega markerja, ki je bil dokaj blizu izhodišča. Na vse pretege se je trudila, da bi prišla v grob k markerju, ki je bil zadelan z raznovrsnimi materjalom; deskami, paletami,.. Ker ji ni uspelo priti do njega, se je njen lajež le stežka vklopil. Vmes je malo cvilila, kopala, si hotela kako desko umakniti. Naposled je le začela lajat. Jaz sem "najdbo" seveda prijavila sodniku. Ko sem prišla do markerja sem ga odkopala, ga vprašala, če je vse vredu z njim in nadaljevala z iskanjem. Lune ni motilo, da prvič v rešavalskem življenju ni dobila nobene nagrade pri markerju. Pohvalo je dobila samo z besedami: "bravo baba, super si" in podobno. Dala sem jo nazaj na oprsnico, jo malo usmerila in poslala naprej isklat. Spet je imela drugega markerja kaj hitro v nosu. Pa je laja in laja. Najdbo sem ponovno prijavila sodniku in počasi šla porti grbu. Zoran pa mi je rekel, "LAAAUUFIII". Aja, ups, bom pa laufala, hehe. Po laježu sem vedela, da je pri markerju v grobu. Pridem do groba in kaj vidim... nič, samo slišim Luno, kako suvereno laja. Malo bolj pogledam in vidim, da je pri markerju v grobu, veselo maha z repom in laja. Kako in kje je prišla do markerja mi ni bilo jasno, dokler mi Barbara ni povedala. Ahjej, Luna je pač Martin Krpan. Spet je sledila le besedna pohvala. Pa sem jo dala nazaj na oprsnico, šla na izhodišče, se odjavila sodniku in sledil je kratek pobeg in žurka z igračo. Vse skupaj mislim da ni trajalo več kot 7 minut. Bravo midve!

Za naslednje iskanje sem želela, da narediva iskanje na popolnoma zaprt grob, ker ima Luna s tem kar nekaj problemov. Najprej jo je marker motiviral in se skril na skrajno levem, zadnjem delu kupv. Namen tega je bil, da se Luna navadi na dolžino samega delovišča in da bo res preiskala vsak kotiček ruševine. Marker pa je bil odprt. Vse skupaj je dobro opravila in sledila je kratka igra. Potem jo je drugi marker motiviral in se skril na drugi konec kupov v popolnoma zaprt grob. Luna je šla direktno do njega, vendar je spet na vso moč iskala pot do markerja. Malo je spet zakopala, malo zacvilila, kar dolgo je vse skupaj trajalo, da je začela lajati. Malo je lajala in potem spet iskala pot do markerja. Ker je ni našla se je ponovno namestila in začela lajat, vendar pa lajež ni bil tako dolg, da bi uspela priti (med laježem) do nje in ji odpreti grob. Kar naenkrat je utihnila in šla daleč naokoli iskati drugo pot do markerja. Ko je bila ponovno najbližje markerju in je enkrat zalajala sem ji hitro odprla grob, da jo je marker nagradil. Jao, Lunica moja od kod ti taka želja priti do markerja:)!

Kot je že Tamara napisala v svojem blugu... celo življenje se učimo in vedno nas kaj preseneti. Ni problema imava voljo in željo, da trenirava in tudi tale problem z zaprtimi grobovi odpraviva. Mislim, da na prvem izptu ne bo tako težkih grobov, če pa bojo, se bomo pa pustili presenetiti:). Do izpita, do katerega je le še mesec dni, ne bova več delali popolnoma zaprtih grobov. Sem pa zelo zadovoljna, da ima Luna tako željo priti do markerja in se ne zadovoli le s tem, da laja 0,5 m pred njim:)!