Izpiti

Pa je za nami prvi uspešen vikend izpitov za vodnike reševalnih psov. Je že res, da smo naredili helikoptersko preizkušnjo in ZARE (radijske postaje) mimogrede med predavanji, zdaj pa je šlo malo bolj zares, z malo več treme in "piflanja";).

V soboto smo imeli izpit iz prve pomoči psu in vrvne tehnike. Celjanke smo imele uro za vrvno tehniko šele ob 11:30h, tako da smo v miru odpisale izpit iz prve pomoči psu. Izpit ni bil ne vem kako zahteven, si si pa moral stvari prebrat in se malo poglobiti vanje. Kaj kmalu smo imele tudi praktični del, ki sem ga izvajala skupaj s Tamaro. Več ali manj sva se odlično odrezali, le anatomija psa nama je malo škripala. Pa zdaj toliko več veva. Je že res, da se tudi na izpitu naučiš marsikaj novega in prav je tako.
Nato smo imeli še vrvno tehniko, pri kateri pa so naši srčki malo bolj bili. Pogledale smo si, kako so vse skupaj opravili naši predhodniki in dobro naštudirale celotno situacijo. Najprej smo se morali z prsno in nožo prižemo povzpeti do prvega nadstropja, se varovati na vrvni ograji in prehoditi cca 5m vodoravno na zunanji strani balkona, do lojtre, ki je vodila v drugo nadstropje. Vse skozi si se moral pravilno varovati s popkovino, na lojtri pa s pomožno vrvico, ki je bila s prusiko vozljem privezana na vertikalno vrvno ograjo. Na vrhu pa sta nas pričakala Volontar in Igor z "logičnimi" vprašanji o uporabi vozljev in štrikov. Nato pa le še spust z desonderjem na varna, trda tla. Izpite smo opravili vsi, ki smo do tal prišli:)!

Naslednji dan nas je čakal še izpit iz orientacije, ki jo je vodil Mirč oz po reševalsko Skavt. Dobili smo se v peskokopu pri Nakljem, na poligonu. Najprej smo dobili dve točki, ki smo jih narisali na karto v merilu 1:25.000, nista bili ne vem kako zahtevni. Nato pa nam je Mirč vrisal novi dve točki, ki pa ju je bilo treba poiskati. Teren je bil kar težek in tudi točke niso bile ne vem kako lahke. Ampak jaz sem v koraku s časom in sem si pomagala z GPSom. Ti dve točki, ki sem ju dobila, sem pretvorila v gauss-krugerjevae koordinate, jih vtipkala v gps in iskanje točk je bilo veliko lažja. Prvo točko sem kljub temu nekaj časa iskala, saj je bila kar na eni (bedni) smreki. Bila sem na pravi lokaciji, vendar katera smreka je prava, gps ima +/- 5 m radija, ampak je šlo. Po drugi najdeni točki sem se vrnila na izhodiše, kjer nas je čakala pivska klobasica in pivo. Za zaključek pa še en test v zvezi z orientacijo. Izpit sem naredila, s koliko niti ne vem, niti ni pomembno, samo da je.

Čez 14 dni nas čakajo še izpiti iz prve pomoči ponesrečencu, teorija o poznavanju nevarnosti v gorah in poznavanje nevarnosti v ruševini, potem pa bomo pripravljeni na izpite z našimi psi. To bo še pestro in zanimivo, volje nam pa vsekakor ne manjka:)!