Pletenje, iskanje & povijanje

Pa je minil še en pester dan. Te dni jih je toliko, da jih bom počasi nehala šteti. Ni kaj, vodniški izpiti se nam približujejo s polno paro. Ker imamo to soboto izpit iz vrvne tehnike in prve pomoči psu, smo se odločili, da vse skupaj malo ponovimo in povadimo. Vrvno tehniko smo ponovili v Začretu, kjer smo tudi iskali, prvo pomoč psu pa v hiški na poligonu.

Najprej smo ponovili vozle; bičevga, polbičevga, prusiko, osmico (vpletene in ne vpletene, da ne bo pomote) in podaljševalnega. Potem pa smo se malo povzpenjali s prsno in nožno prižemo in spuščali z desonderjem. Vse skupaj nam je omogočil in z bistrim očesom opazoval Tomi. Dodaten trening vrvne tehnike je bil več kot koristen!

Vmes pa sva z Luno naredili iskanje. Najprej spet malo na kupih. Oba je imela skrita brez motivacije, bila sta odprta, igračo je dobila pri obema. Vse skupaj je opravila odlično, malo bolj se je morala potruditi, ker je malo pihalo. Vedndar je njen smrček bil stalno vklopljen in brez problema je našla oba markerja. Le jaz sem naredila napakao (kdo pa jo, če ne vodnik), ko sem igračo po najdenem prvem markerju spravila kar na tla, namesto v žep. Pa je babnca šla takoj, ko sem jo spustila proti drugemu markerju, po igračo, kaj pa. Ampak sem pospravila igračo, jo ponovno poslala iskat in baba je vedla kaj počne.
Naslednje iskanje sva naredili noter, v ruševini, oba z motivacijo. Na moje veliko presenečenje je prvič naredila lažno oblajanje. Ni lajala ne vem kako na polno, je pa. In ko sem prišla do nje, si je že sama prišla gor, da tam ni nikogar. Najbrž je bil prej kdo tam skrit in je ostalo malo vonja. Zaradi dela na "vrvni tehniki" nisem bila pozorna kaj in kje so drugi delali. Vendar je tudi take situacije potrebno trenirat in spoznati obnašanje svojega psa. Pa sem jo poslala naprej iskat in je končno dobro oblajala tudi markerja zaprtega s paletami in deskami. Malo bo treba še pogruntati različno zaprte grobove. Potem ji je marker pobegnil v enega od treh tunelov, vendar le do polovice. Brez problema je šla v tunel in ga oblajala. Sledil je kratek pobeg še do konca tunela in spet je počasi in previdno šla do markerja in ga oblajala. Superca!

Nato smo šle še v hišico na poligonu, kjer sta nam Mojca in Polona pomagali ponoviti prvo pomoč psu. Naša ančka je bil Jon, ki se je odlično odrezal. Bil je zelo potrpežljiv in miren. Pa smo na njem ponovili povijanje blazinic, uhlja in očesa, ter kako se položi psa na tla, oživljanje psa,... ni, da ni! Zdaj se moramo pa le še napiflati teorijo:)!

Še enkrat hvala Tomiju, Mojci in Poloni za pomoč in dobro voljo!! Pa tudi na potrpežljivo ančko-Jona ne smem pozabiti, hvala super pes:)!