Qu✿te

WHEREVER YOU ARE - BE ALL THERE.

   Jim Elliot

Magnet

Ne vem ali je Luna magnet za borderje ali so oni zanjo. Kakorkoli v društvu imamo "new girl in town",  Maeglin Lima, malo navihano črnuhljo, ki razveseljuje našo Ines.

IRO preizkušnja trojk

Minuli vikend je v Zagorju potekala mednarodna IRO vaja (tekma-preizkušnja) trojk, v organizaciji ERPS. Veje sem se udeležila v soboto, kot markerka in seveda opazovalka dela ekip, ko nisem markirala. Ponovno je bilo  zelo zanimivo spremljati delo ekip, tako kot dve leti poprej (IRO preizkušnja trojk 2010). Markirala sem v Bajcerju dopoldne in v Mihelčičevi hiši popoldne.

ekipa ERPS2 (Kaja s Silo, Tilen s Kali in Andrej z Warom) & vodja delovišča

Nekatere ekipe so res navdušile, spet druge malo manj. Obe ruševini tako Bajcer, kot Mihelčičeva hiša sta se izkazali za kar težek zalogaj - najti enega od n-tega števila iskanih markerjev. V Bajcerju so le redki psi našli markerja v drugem nadstropju. V Mihelčičevi hiši pa sta v soboto le dva psa nakazala markerja v kleti - pes bi se moral samostojno spustiti po temnih stopnicah, ki so vodile v majhno sobico z markerjem. Najbrž psi niso dobivali vonja markerja na vrhu stopnic in posledično se niso spustili po njih.
Res je bilo zanimivo opazovati ekipe, kako so se ubadale s temi markerji. Najbolj interesantno pa je bilo to, da tekmovalci niso vedeli, da sicer vsi iščejo 12 markerjev na vseh deloviščih, vendar se njihovo število na posameznih deloviščih in od skupine do skupine, razlikovalo. Tako so nekateri res malo preveč forsiarli svoje pse.

Tomi in Šerpa v ekipi ERPS1

Pozitivnih (70 % najdenih) je bilo sedem ekip in sicer DVRPS, ERPS1, KOOSP, KVRPK, PMA, RHSTB in DRP Burja.

Čestitke vsem uspešnim!!

Sezona kopanja

Začela se je sezona kopanja v Šmartinskem jezeru J

Slike Pula 2012

PETEK - Fort Forno

bojni posvet

priprava igračk in hrane 

gremo iskat

"išči"

poziranje med iskanjem, hihi

"bravo Miška Piška"

in je šla ;)

na strehi Fort Forna

oooo tukaj si

"hov-hov, hov-hov"

spooky

para-para paradise 

motivacija za konec delovnega dne

SOBOTA – Muzil

priprava na izpitno situacijo

bojni posvet o luknjah ;)

NEDELJA - Katarina 

foto: Gregor Žigon

Pula 2012

Letošnja "Vježba v Puli" je, zaradi svetovnega prvenstva reševalnih psov, ki bo od letos naprej potekalo v septembru, do nadaljnjega prestavljena na maj. In tako sva se z Luno že v maju, tretjič udeležila te vaje (Pula 2010, Pula 2011).

Inštruktor Vedran & Staša

Na kratko:

• bilo je super, treningi na polno - naša skupina ponavadi zadnja v hostlu 
• časa za kopanje v morju ni bilo - važno da smo garali in izkoristili ruševine
• inštruktor Vedran Babić iz KOSSP Zagreb, eden izmed boljših 
• pes delal fajn 
• o maturantskem plesu, bosih nogah na jahti, oranžnem kombinezonu, vožnje v taxiju, sanjarjenju o Kamenjaku, iskanju bic maca, ... žal mi je, ni vas bili z nami J

Večino ruševin v Puli že poznam, vendar je zaradi različnih inštruktorjev ista ruševina vedno malo drugačna. Naš inštruktor se je vedno potrudil z zanimivimi situacijami - grobove je prilagodil novemu pravilniku. S sabo je  imel celo improvizacijo "škatle za nakazovanje". Ni da ni!!

PETEK - Fort Forno

Moja najljubša ruševina v Puli, nas tudi tokrat ni razočarala. Za čuda smo dopoldne celo delali na drugi, manjši ruševini, ki je ponudila ogromno različnih situacij. Popoldne pa smo delali na tisti "ala standardni", ki ima del docela porušen in je res neprijetno za gibanje po njej. Če preštejem na prste rok koliko iskanj smo naredili ta dan, potrebujem obe roki. Naredili smo mislim da 8 rund. Vendar je le v eni pes iskal dva markerja, v vseh ostalih enega. Poudarek je bil na različnih situacijah - tema, nakazovanje na škatlo (naš inštruktor je zimproviziral oblajanje na škatlo- "ALERT BOX"), marker na višini, hoja po res neprijetnem materialu, nakazovanje markerja, ki je bil od nakazovanja psa oddaljen 2 m, hoja po zelo težkih stopnicah,...

SOBOTA – Muzil

Ta dan mi je Vedran, za dobro jutro, pripravil izpitno situacijo. Pripraviti sem morala tri igrače. Vedran, kot vodja delovišča mi je povedal, kaj se je zgodilo, kaj je za preiskat, kje se lahko jaz gibam, da se išče neznano število oseb, časa za iskanje imam, kolikor želim. Huh!! Ko sem spustila Luno, je kmalu imela v nosu markerja v pritličju in po Lunino smuknila do njega - prerinila se je čez deske, ki so zapirale grob. Nato jo pošljem po vijugastih stopnicah navzgor. Čez minuto ali dve spet lajež v drugem nadstropju, na koncu hodnika za zaprtimi vrati. Jeeej! Potem pa iskanje tretjega markerja ... Luno pošljem še enkrat po stopnicah potem še malo po pritličju, kjer je bila res v vseh sobah, se povzpela v prvo nadstropje, tam preiskala vse. Le na levem koncu dvorišča se je sumljivo zavrtela in povzdigovala nos. Dala sem jo še malo počivat, da sem jo potem še enkrat poslala, kjer je dvigovala nos. Nič! Po približno 20 minutah celotnega iskanja Vedranu rečem, da sem zaključila, da je vse preiskano. Ampak, da nisem ziher, kaj je bilo v levem kotu dvorišča. Na mojo veliko veselje sta bila skrita le dva markerja, torej je Luna našla vse. Tole je bil le test zame, kako dolgo bi "drkala" psa naj še išče. Potem pa motivacija, da je Luna bila nagrajena za ves njen trud. 

Sledilo je nekaj novega za nas in pse, mikrolokacija, ki smo jo učili s pomočjo roke (slika spodaj). Tam, kjer je vodnik vlekel svojo roko, mu naj bi pes z nosom sledil in šnofkal. Žal smo imeli smolo z vremenskimi razmerami, saj je pri vseh luknjah, kamor smo dali markerja pihalo noter. In psi so dejansko dali nos v luknjo, a vonjav ni bilo. Zaradi tega smo potem markerja dali drugam, da so psi dejansko dobili potrditev.

Vedran & Vir demonstrirata "šnofkanje"

Opoldne smo se prestavili na drugo delovišče v Muzilu, kjer ponovno nismo imeli sreče z vremenskimi razmerami. Namreč v tem objektu je fajn izkoristit luknje v stenah - marker je na eni strani, pes išče na drugi. Spet je pihalo v luknje, tako da so se psi morali zelo potruditi, da so našli markerja. V pomoč jim je bila roka markerja, ki je malo kukala iz luknje. V tej ruševini smo ponovno naredili kar nekaj rund. V predzadnji rundi pa so psi iskali tri markerje, vendar jim je bilo iskanje olajšano, saj smo jih pošiljali skoraj diraktno na markerja. V zadnji rundi pa motivacija in igraaaaaaaaaaaa. Na delovišču smo bili do 19 ure.

NEDELJA - Katarina 

Ker je to bil naš zadnji dan treningov, nas je Vedran vprašal: "Želite li ubiti psa ili želite raditi motivaciju?" Sama sem želela Luno "ubiti", pa sem za nasvet vseeno vprašala Vedrana, ki je dejal: "Pa možemo jo ubiti!!". Super! Kljub temu, da smo v dveh dneh naredili ogromno iskanj, se mi Luna ni zdela utrujena. Tako smo zadnji dan zaključili z iskanjem treh markerjev. Prvi je bil težek zalogaj, saj je bil v tleh, pihalo je SPET notri k markerju, za povrhu, pa je ta dan pihala še burja in so bili prostori dodobra prevetreni. Tako je Luna najprej našla drugega markerja, ki je bil v kleti in ga je nakazala iz pritličja. Vrata, pred stopniščem, ki so vodila v klet, so bila zaprta, saj smo želeli, da pes najprej najde prvega markerja - pri vratih ga itak ne bo nakazal. In ga je, tako Luna kot nekateri drugi psi. Ko je lajala na vratih, ji je Vedran le ta odprl in smuknila je po stopnicah v klet, za nameček pa je morala na koncu stopnic še preskočiti prepreko. Nato je našla prvega markerja, Luni smo pomagali tako, da smo ji luknjo malo bolj odprli, saj je že bila v sobi in ni dobila nič vonjav.

Za zaključek pa še en težek zalogaj. Tretji marker je bil skrit tako, da je pes moral iti v prostor, po vratih, nato pa še po zelo neprijetnem materialu, da je markerja oblajal od blizu (najbližje). Luna je najprej lajala s sprednjimi tacami na vratih v luknjo. Ker nekaj časa ni bilo nič, se je odločila, da bo šla po vratih gor. Najprej si je vzela premalo zaleta, prišla je do 1/3 vrat, nato pa je po kremplčih spolzela nazaj dol. Nato je šla po malo več zaleta, prišla do 1/2 vrat in spet spolzela nazaj dol. No, končno si je vzela še malo več zaleta in prišla do vrha. Malo pogledala in preverila kje lahko najlažje in najbližje pride do markerja in ga oblajala. Vesela sem bila, da je Luna brez moje pomoči (ukaza) šla po vratih navzgor, skratka da je sama rešila situacijo v kateri se je znašla. Bravo pes!!

To je to, vaja v Puli je bila ponovno super, drugače tako ne more biti - morje, fajn družba, odlične ruševine, super pes, tokrat je tudi nočno življenje zelo zaživeloJ. Vreme je zdržalo do nedelje v najbolj zgodnjih jutranjih urah, ko je začela pihati burja, kasneje se je tudi ulilo.

See ya next year!!

Izpiti v Celju

Že tradicionalno potekajo prvi izpiti ERPS v letu na našem poligonu in ruševini Začret - KDRP Celje. In ti izpiti so potekali prejšnji vikend. Poleg dobrih vodnikov in psov, je nov pravilnik poslušnosti & ovir poskrbel za veliko nasmejanih obrazov mnogih izpitnikov. Mislim, da je zdaj pač malo lažje narediti izpit iz poslušnosti & ovir, kot po prejšnjem pravilniku. Uspešnih je bilo res veliko, skoraj vse R2, dobra polovica R1 in 2/3 predizpitov. Čestitke vsem! Celjski izkupiček opravljenih izpitov R1, pa je bil 100%, bravo naši!!

Ker je naše društvo poskrbelo za organizacijo izpitov, smo imeli tisti člani, ki nismo opravljali izpita kar nekaj dela, med izpiti in že prej. Sama sem bila v soboto na poligonu, kjer sem streljala in hodila v skupini, v nedeljo pa mi je bila dodeljena vloga VODJE DELOVIŠČA na ruševini Začret, dvojkam in predizpitnikom. Res zanimiva vloga, sem se potrudila, da sem dala izpitnikom koristne napotke. O predhodnem urejanju poligona, priprave  grobov mi najbrž ni treba zgubljati besedJ.

Srečen konec

Včeraj, 7.5.2012 je bila ob 20:45 uri sklicana iskalna akcija v Pernovem (pri Celju). V Domu Nine Pokorn - Grmovje so od 18 ure pogrešali dementnega starejšega gospoda. Miloš, Tamara, Eva, Darja in jaz smo bili na omenjenem domu ob 21:25 uri. Po pogovoru s policisti, uslužbenci doma in gasilci smo se napotili na mesto, kjer bi mi začeli z iskanjem. Znano je bilo v katero smer je gospod odtaval. Gasilci, uslužbenci doma in policisti so gospoda iskali ob cestah in poteh že pred našim prihodom, a ga niso našli. Tik preden smo se razvrstili v strelce, smo iz baze dobili obvestilo, da je pogrešana oseba bila najdena. Gospod je taval v naselju Ruše, ki je približno 3 km oddaljeno od doma. Zelo, zelo lep občutek je bil, ko so policisti pripeljali gospoda na dom in smo ga videli, živega in zdravega!

Another day in paradise

KLIK do komada, ki se mi je ta dan rolal po glavi!!

V sredo, 2.5.2012 sva z Evo ujeli "zadnji vlak" - mesto na dopoldanskem treningu na ruševini "Industrija usnja Vrhnika". Ker je ogromen objekt v fazi rušenja oziroma v teh dneh že najbrž čiščenja gradbenih ostankov, je bilo za trening veliko zanimanja. Mi2 z Evo pa sva se odločili, da bi okusili to ruševinu po pogovoru z Nadjo in Katjo na našem poligonu. Pa sva šli, hvala bogu!! Hvala Jasni, brez katere treningi na omenjeni ruševini ne bi bili mogoči.

Z Luno sva v prvi rundi naredili iskanje treh oseb. Delala je fajn, oblajanja so tudi bila dobra. Na dveh grobovih, ki sta bila v tleh je celo kopala, bravo pes. Več v fotkah:

Medtem, ko je en marker že najden, je Luna v lovu za drugima dvema.

"PARA - PARA - PARADISE"

Jeeeej drugi je tukaj!!

V lovu za zadnjim najdenim markerjem.

"THIS COULD BE PARA - PARA - PARADISE ohhhoooooooohhhhh"

Še zadnji marker najden.

IGRAAAAA   

foto: Eva Gologranc

V drugi rundi sva z Luno naredili motivacijo v najbolj težko prehodnem delu ruševine. Pes je moral po strmem, kamnitem in polnem žic neprijetnega materiala do markerja. Naredila je dobro, se ji pa še pozna, da ima malo premalo kilometrine na takem terenu.

Hvala vsem za super trening!! Predvsem pa Jasni, ki je vse skupaj organizirala in povabila na treninge tudi ostale "ne erpovce".