Jaaaooo, a niso to ena izmed najbolj nadležnih bitij, kar jih obstaja?!? Najbolj žalostno pa je to, da so tisti, ki so najbolj nadležni in pikajo100 na uro, ženskega spola;)! Včeraj, na treningu bi lahko šteli, kdo ima več "ran iz bojišča" in mislim, da bi jaz zmagala, kljub temu, da sem se našpricala z avtanom. Kaj čem, moja kri je očitno sladka;). Seveda pa ta nadležna bitja najbolj sekajo, ravno takrat, ko markiraš in moraš biti tiho. Tak bi ga pritisnil nekam, ko ti sedi na roki, nogi,.. ti pa moraš biti tiho, da te pes slučajno ne čuje, ko se bojuješ proti njim... hehe, kak je nam fajn:D!
Včeraj smo se spet dobili v gozdu, pri Šmarjeti. Poleg sopare in miljavžnt komarjev je spet minil en lušten trening z bolj malo udeležencev.
Z Luno sva za prvič naredili enege brez motivacije v levo in drugega z motivacijo v desno stran od potke. Pri prvem, sem jo usmerila v trnje in zelo gosti del gozda, pa je punca šla:). Malo se je zapletla v trnje, vendar ji to ni povzročala težav, le malo počasnejša je bila. A ko se ga je rešila, je šla šust v smeri proti markerju. Se mi je zelo dopadlo, da si ni našla lažje poti, ampak je šla tja, kamor sem jo usmerila. Oblajala ga je kar dobro. Zdaj namreč delava na boljšem oblajanju, saj Luna velikokrat med lajanjem zalaja v prazno (sam zobe da skupaj) in pa njen lajež ni enakomeren. Laja nekako takole: HOVHOV HOV HOV HOVHOV, ne pa konstantno HOVHOVHOVHOVHOV... Kapiš;)? Drugi jo je motiviral in stekel. Luna se je zapodila za njim in ga malo slabše oblajala. Na tem bomo zdaj dali še večji povdarek. Drugo rundo sva naredili enako, le da je zdaj punca malo slabše oblajala prvega in super truper drugega. Le kaj jim dogaja v glavi?!!
sreda, 30. junij 2010
ponedeljek, 28. junij 2010
"Piflarki"
Pa sva opravili prvi pasji izpit:)! Ni (še) reševalski, sva pa pod streho spravili B-BH, kar je pa tudi nekaj. Točke pri poslušnosti so bile fantastične in sicer 98:D. Izpit je sestavljen še iz testa, ki ga opravi vodnik in urbanega okolja, oboje sva, prav tako uspešno opravili. Pa lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti.
ODLAGANJE
Ko sem jo dala na prostor, jo prevezala na povodec in šla nekaj korakov stran, je punca 2x zalajala in že sem mislila, "ojoj, baba stoji". Ko hodiš stran od psa in ga ne vidiš, se ti v glavi porajajo najrazličnejša vprašanja, a stoji?, sedi?, mnde pa ja leži!?. Na moje veliko veselje, ko sem se po 30 korakih delno obrnila proti njen, je punca ležala. Super, sem si mislila, zdaj mora le še vzdržati do konca. Medtem pa sta super lepo delo pokazali Tamara in Tia. Luna ju je budno opazovala, vendar se ni premaknila. Baba je odležala, kljub temu da je delala njena prijateljica in če je odležala pri njej, ni vrag da bo tudi takrat, ko bodo delali drugi psi. Juhuuuhuhu, sem bila vesela, ko sem hodila proti njej.
PROSTA VODLJIVOST S POVODCEM
Iz odlaganja sva šli na izhodišče, da bi začeli z ostalimi vajami. Medtem je bila Tia na odlaganju. Prosta vodljivost na povodcu nama ni povzročala težav, le obrati levo in desno, so se meni zdeli malo počasni. Povodec je bil pa ves čas ohlapen.
SKUPINA LJUDI
Iz sheme L pri prosti vodljivosti, moraš skozi skupino ljudi, ki jo sestavljajo štirje in se na mestu vrtijo. Luna se ni zmenila za ljudi v skupini, le bežno jih je pogledala. Prvič sva šli v skupino s povodcem, naslednjič brez in obakrat je super izvedla vajo (brez njenega pozdravljanja drugih ljudi).
PROSTA VODLJIVOST BREZ POVODCA
Sledila je še prosta vodljivost brez povodca in tukaj sva malo zaštrikali. Ne vem, a je imela v glavi, da bo vaja v gibanju in je malo upočasnila, ali ji je bila ta vaja že malo bedna, hehe. Najbrž je pa krivo tudi to, da na treningih nisem skoraj nikoli šla 2x celotno prosto vodljivost (s povodcem in brez), skoraj vedno le 1x, se mi je pač zdelo zadosti;), moja napaka. Po približno 35 korakih je upočasnila in me čudno gledala, potem pa prišla na mojo desno stran. Potem sem jo zvabila nazaj na levo stran in nadaljevali sva. Po obratu in hitri hoji - teku ji spet ni bilo čist jasno, kaj počneva. Amapk potem sva se sestavili in super nadaljevali. Pri tej vaji nama je sodnik odbil točko. Jaz bi nama odštela še kako, hehe.
SEDI V GIBANJU
Vaja je bila odlično izvedena, sploh nimam nobenih komentarjev, za naju sva naredili šolsko;)!
PROSTOR V GIBANJU
Tudi ta vaja je bila odlična! Ko sem jo poklicala k sebi, se je šus zapodila proti meni in nato lepo obsedela pred menoj. Edino osnovni položaj jo je malo zmedel. Čudno me je pogledala, češ, kaj prav delam??!! Tak, da sem jo morala še z ramo usmeriti. Pa je bila vaja ocenjena s slaba odlična, ali dobra prav dobra, ne vem točno. Odbitek je bil.
Skupno sva torej dosegli 98 točk, bravo mi2:)!
URBANO OKOLJE
V urbanem okolju se preverja, kako se pes odziva na okolico in najpomembneje, če je agresiven. Veliko smo hodili, sem in tja, vmes je pritekel mimo tekač, pa kolesar se je peljal mimo, šli smo tudi mimo prižganega avtomobila, mimo drugih psov, med drugim smo tudi privezali psa in se skrili za kombi,... Luna je pokazala le veselje do ljudi, agresije v njej pa itak ni!
Sledil je le še povratek nazaj na poligon, kjer smo se okrepčali s hrenovkami in pivskimi klobasami. Izpit smo opravili vsi, ki smo se ga udeležili, bravo mi in še enkrat čestitke vsem tudi tukaj!!
Ob najinem dosežku se moram zahvaliti nekaterim, ki naju spremljajo na reševalski poti. Najprej ne vem komu, najbrž tistemu tam zgoraj oziroma usodi, pač komur koli že, ki naju je z Luno pripeljal na naš poligon, k čudovitim ljudem našega društva. Potem Tomiju, ki naju je lani spremljal v osnovnem šolanju in ki si je v zdanjih 14 dneh vzel čas za BBH treninge. Pa Tamari, Evi in vsem članom našega društva, ki so pripomogli k temu, da sva danes to, kar sva:)!
Doma pa je Luna za nagrado dobila metersko bikovko!
V soboto, 26.6.2010 so na našem poligunu potekali izpiti B-BH. Iz našega društva se nas je tega izpita lotilo 7 pogumnih parov. Od tega smo bile štiri reševalke; Eva&Hill, Tamara&Tia, Iva&Juna in mi2 in še trije pari, ki so letos hodili v osnovni tečaj k Tomiju. Na poligonu smo se dobili že ob 6:30h, sledila je kava s prigrizki in malo čez 7h teorija, ki smo jo odlično opravili, mislim da vsi 100%. Sledila je poslušnost. V paru sva bili skupaj s Tamaro & Tio. Po predstavitvi sodniku, so si najine vaje sledile takole:
ODLAGANJE
Ko sem jo dala na prostor, jo prevezala na povodec in šla nekaj korakov stran, je punca 2x zalajala in že sem mislila, "ojoj, baba stoji". Ko hodiš stran od psa in ga ne vidiš, se ti v glavi porajajo najrazličnejša vprašanja, a stoji?, sedi?, mnde pa ja leži!?. Na moje veliko veselje, ko sem se po 30 korakih delno obrnila proti njen, je punca ležala. Super, sem si mislila, zdaj mora le še vzdržati do konca. Medtem pa sta super lepo delo pokazali Tamara in Tia. Luna ju je budno opazovala, vendar se ni premaknila. Baba je odležala, kljub temu da je delala njena prijateljica in če je odležala pri njej, ni vrag da bo tudi takrat, ko bodo delali drugi psi. Juhuuuhuhu, sem bila vesela, ko sem hodila proti njej.
PROSTA VODLJIVOST S POVODCEM
Iz odlaganja sva šli na izhodišče, da bi začeli z ostalimi vajami. Medtem je bila Tia na odlaganju. Prosta vodljivost na povodcu nama ni povzročala težav, le obrati levo in desno, so se meni zdeli malo počasni. Povodec je bil pa ves čas ohlapen.
SKUPINA LJUDI
Iz sheme L pri prosti vodljivosti, moraš skozi skupino ljudi, ki jo sestavljajo štirje in se na mestu vrtijo. Luna se ni zmenila za ljudi v skupini, le bežno jih je pogledala. Prvič sva šli v skupino s povodcem, naslednjič brez in obakrat je super izvedla vajo (brez njenega pozdravljanja drugih ljudi).
PROSTA VODLJIVOST BREZ POVODCA
Sledila je še prosta vodljivost brez povodca in tukaj sva malo zaštrikali. Ne vem, a je imela v glavi, da bo vaja v gibanju in je malo upočasnila, ali ji je bila ta vaja že malo bedna, hehe. Najbrž je pa krivo tudi to, da na treningih nisem skoraj nikoli šla 2x celotno prosto vodljivost (s povodcem in brez), skoraj vedno le 1x, se mi je pač zdelo zadosti;), moja napaka. Po približno 35 korakih je upočasnila in me čudno gledala, potem pa prišla na mojo desno stran. Potem sem jo zvabila nazaj na levo stran in nadaljevali sva. Po obratu in hitri hoji - teku ji spet ni bilo čist jasno, kaj počneva. Amapk potem sva se sestavili in super nadaljevali. Pri tej vaji nama je sodnik odbil točko. Jaz bi nama odštela še kako, hehe.
SEDI V GIBANJU
Vaja je bila odlično izvedena, sploh nimam nobenih komentarjev, za naju sva naredili šolsko;)!
PROSTOR V GIBANJU
Tudi ta vaja je bila odlična! Ko sem jo poklicala k sebi, se je šus zapodila proti meni in nato lepo obsedela pred menoj. Edino osnovni položaj jo je malo zmedel. Čudno me je pogledala, češ, kaj prav delam??!! Tak, da sem jo morala še z ramo usmeriti. Pa je bila vaja ocenjena s slaba odlična, ali dobra prav dobra, ne vem točno. Odbitek je bil.
Skupno sva torej dosegli 98 točk, bravo mi2:)!
URBANO OKOLJE
V urbanem okolju se preverja, kako se pes odziva na okolico in najpomembneje, če je agresiven. Veliko smo hodili, sem in tja, vmes je pritekel mimo tekač, pa kolesar se je peljal mimo, šli smo tudi mimo prižganega avtomobila, mimo drugih psov, med drugim smo tudi privezali psa in se skrili za kombi,... Luna je pokazala le veselje do ljudi, agresije v njej pa itak ni!
Sledil je le še povratek nazaj na poligon, kjer smo se okrepčali s hrenovkami in pivskimi klobasami. Izpit smo opravili vsi, ki smo se ga udeležili, bravo mi in še enkrat čestitke vsem tudi tukaj!!
Ob najinem dosežku se moram zahvaliti nekaterim, ki naju spremljajo na reševalski poti. Najprej ne vem komu, najbrž tistemu tam zgoraj oziroma usodi, pač komur koli že, ki naju je z Luno pripeljal na naš poligon, k čudovitim ljudem našega društva. Potem Tomiju, ki naju je lani spremljal v osnovnem šolanju in ki si je v zdanjih 14 dneh vzel čas za BBH treninge. Pa Tamari, Evi in vsem članom našega društva, ki so pripomogli k temu, da sva danes to, kar sva:)!
Doma pa je Luna za nagrado dobila metersko bikovko!
sreda, 23. junij 2010
Petriček
Včeraj smo se prvič dobili na Petričku, da bi iskali v gozdu. Petriček je grič, ki se vzpenja ob strugi Savinje, zahodno od Celja. Do njega vodi več poti iz Celja in sicer se nanj lahko vzpnete od Mestnega parka, preko Mestnega gozda do Anskega vrha in naprej do Petrička. Do njega pa se lahko pride kar z avtomobilom. Za nameček pa lahko še psa skopate v Savinji, ki je sicer te dni bolj deroča.
Petriček pa ima tudi zelo pestro povojno zgodovino in sicer so poznane pretreslive zgodbe otrok s Petrička. Otroke so odvzeli staršem v povojnem taborišču na Teharjah, starše umorili, otroke pa odpeljali v zapuščeno gostilno Petriček. Več v klik.
Petriček pa je bil v prejšnjem desetletju znan tudi po številnih žurih, koncertih, prvomajskih piknikih, raznovrstnih športnih igrah,... Zdaj pa tamkajšnja gostilna propada, tudi igrišče je zapuščeno. Vendar bomo zdaj tam imeli treninge iskanja v gozdu, mi:), propadajoča gostilna ni varna za iskanje v ruševini.
Z Luno sva spet delali na usmerjanju v gozdu. Je že viden napredek:)! Delali sva brez motivacije, od izhodišča je imela levo (vzhodno) in desno (zahodno) oba markerja, ki sta bila od izhodišča oddaljena okoli 40 m ali več. Luno sem usmirila najprej desno, vendar je pihalo iz leve proti desni in je takoj imela v nosu markerja na levi strani. Ko je že hotela iti mimo mene, proti njemu, sem jo usmerila nazaj v desno in tokrat je zdrvela, šprint proti markerju. Pri njem je dobila le kos hrane, da sem jo lahko medtem ko je tekla proti meni, usmerila k drugemu markerju (igrača ji je prevelik žur). Mater je laufala, kot en zajec:). Drugi marker se je med njenim lajžem iz sedečega položaja počasi ulegel in jo potem nagradil z igračo. To je nekakšen prehod, ker še nisva delali na ležeče markerje. Imava pa spet en problem, trave hvala bogu ne je več, tala pa poljubčke. Pride do markerja, se malo nadiha, da enga lupčka in potem začne lajat. To bova začeli počasi odpravljati. Kako? Hmmm, najprej najbrž tako, da bo marker probal imeti skrit obraz, če pa ne bo šlo, pa s kako "špricolo" vode, bomo videli. Sem slišala, da imajo take "probleme" številni prinašalci. Jah, kaj češ, ko pa imajo taaakooo zeelooo radi ljudi:)!
Naslednje iskanje sva spet naredili prvič brez motivacije, s tem da sem jo usmerila najprej v desno, kjer ni bilo markerja. Super je šla v pravi smeri in spet laufala kot en zajec. Ko je preiskala tisti del, sem jo poklicala k sebi in ko se mi je malo približala, sem jo poslala v levo. Marker je bil na levi, vendar kar višje gor po potki in hribu (cca 20 m). A ker je spet pihalo iz leve porti desni, iz vrha hriba navzdol, ga je imela takoj v nosu. Sicer sem jo mislila usmeriti še 1x desno in potem še 1x levo. Ampak vremenskim razmeram na terenu se ne sme kljubovati;). Sledil je še pobeg markerja naprej, v isti smeri. Super delo je opravila, ponosna jaz:)!
Ob 19:30h pa je sledil še trening poslušnosti po programu BBH. Jao, če bo Lunica moja delala tako kot je včeraj, bi bilo fantastično. S Tamaro sva se zmenili, da bova na izpitu delali skupaj v paru. Pa sva to sprobali. Prvi sta delali Tamara&Tia, mi2 pa sva odlagali. Super je odležala, moja baba:). Mislim, da sploh ni vedela, da je na povodcu, juhuhuu. Pa tudi Tia&Tamara je nista zanimali. Super, ko bi le tako bilo tudi v soboto na izpitu. Potem sva delali poslušnost še mi2. Super nama je šlo! Na začetku sicer malo prehiteva v "poleg" položaju, ampak je potem bolje, ko se malo umiri in ni več tako naspidirana. V skupini je že tudi bolje, ljudi pogleda, vendar jih ne gre pozdravit! Brez težav dela tudi vaje v gibanju, ju ne zamenjuje. Vendar na izpitu nikoli ne veš, kaj bo šlo narobe. Itak pa sem optimist in komaj čakam, da v soboto z Luno pokaževa kaj znava:D.
Petriček pa ima tudi zelo pestro povojno zgodovino in sicer so poznane pretreslive zgodbe otrok s Petrička. Otroke so odvzeli staršem v povojnem taborišču na Teharjah, starše umorili, otroke pa odpeljali v zapuščeno gostilno Petriček. Več v klik.
Petriček pa je bil v prejšnjem desetletju znan tudi po številnih žurih, koncertih, prvomajskih piknikih, raznovrstnih športnih igrah,... Zdaj pa tamkajšnja gostilna propada, tudi igrišče je zapuščeno. Vendar bomo zdaj tam imeli treninge iskanja v gozdu, mi:), propadajoča gostilna ni varna za iskanje v ruševini.
Z Luno sva spet delali na usmerjanju v gozdu. Je že viden napredek:)! Delali sva brez motivacije, od izhodišča je imela levo (vzhodno) in desno (zahodno) oba markerja, ki sta bila od izhodišča oddaljena okoli 40 m ali več. Luno sem usmirila najprej desno, vendar je pihalo iz leve proti desni in je takoj imela v nosu markerja na levi strani. Ko je že hotela iti mimo mene, proti njemu, sem jo usmerila nazaj v desno in tokrat je zdrvela, šprint proti markerju. Pri njem je dobila le kos hrane, da sem jo lahko medtem ko je tekla proti meni, usmerila k drugemu markerju (igrača ji je prevelik žur). Mater je laufala, kot en zajec:). Drugi marker se je med njenim lajžem iz sedečega položaja počasi ulegel in jo potem nagradil z igračo. To je nekakšen prehod, ker še nisva delali na ležeče markerje. Imava pa spet en problem, trave hvala bogu ne je več, tala pa poljubčke. Pride do markerja, se malo nadiha, da enga lupčka in potem začne lajat. To bova začeli počasi odpravljati. Kako? Hmmm, najprej najbrž tako, da bo marker probal imeti skrit obraz, če pa ne bo šlo, pa s kako "špricolo" vode, bomo videli. Sem slišala, da imajo take "probleme" številni prinašalci. Jah, kaj češ, ko pa imajo taaakooo zeelooo radi ljudi:)!
Naslednje iskanje sva spet naredili prvič brez motivacije, s tem da sem jo usmerila najprej v desno, kjer ni bilo markerja. Super je šla v pravi smeri in spet laufala kot en zajec. Ko je preiskala tisti del, sem jo poklicala k sebi in ko se mi je malo približala, sem jo poslala v levo. Marker je bil na levi, vendar kar višje gor po potki in hribu (cca 20 m). A ker je spet pihalo iz leve porti desni, iz vrha hriba navzdol, ga je imela takoj v nosu. Sicer sem jo mislila usmeriti še 1x desno in potem še 1x levo. Ampak vremenskim razmeram na terenu se ne sme kljubovati;). Sledil je še pobeg markerja naprej, v isti smeri. Super delo je opravila, ponosna jaz:)!
Ob 19:30h pa je sledil še trening poslušnosti po programu BBH. Jao, če bo Lunica moja delala tako kot je včeraj, bi bilo fantastično. S Tamaro sva se zmenili, da bova na izpitu delali skupaj v paru. Pa sva to sprobali. Prvi sta delali Tamara&Tia, mi2 pa sva odlagali. Super je odležala, moja baba:). Mislim, da sploh ni vedela, da je na povodcu, juhuhuu. Pa tudi Tia&Tamara je nista zanimali. Super, ko bi le tako bilo tudi v soboto na izpitu. Potem sva delali poslušnost še mi2. Super nama je šlo! Na začetku sicer malo prehiteva v "poleg" položaju, ampak je potem bolje, ko se malo umiri in ni več tako naspidirana. V skupini je že tudi bolje, ljudi pogleda, vendar jih ne gre pozdravit! Brez težav dela tudi vaje v gibanju, ju ne zamenjuje. Vendar na izpitu nikoli ne veš, kaj bo šlo narobe. Itak pa sem optimist in komaj čakam, da v soboto z Luno pokaževa kaj znava:D.
nedelja, 20. junij 2010
V ozadju izpitov
Ta vikend so v Ljubljani in Tolminu potekali reševalski izpiti. V Ljubljani so se za rešavalski izpit RH-T/A (IRP-R/1) – izpit za psa reševalca iz ruševin 1. stopnje hrabro borili Eva&Hill in Karmen&Bambi. V Tolminu pa so "boje bili", Tamar&Tia za RH-FL/A (IRP-PO/1-N) – izpit za psa iskalca pogrešanih oseb 1. stopnje, ter Zoran&Lok za RH-FL/B (IRP-PO/2) – izpit za psa iskalca pogrešanih oseb 2. stopnje.
Naziv psa reševalca sta si prislužili Hill in Tia. Lok pa je dokazal, da je pravi pasji reševalski specialist in v žep pospravil IRP-PO/2.
V soboto, smo se v Ljubljano kot navijači našega društva odpravili Miloš, Zoran, Tamara in jaz. S Tamaro sva napakirali še Tio in Luno. Žal sva zamudili poslušnost Hilla in Bambija. Sva pa v "živo" spremljali ovire. Oba, tako Hill kot Bambi sta s poslušnostjo in ovirami opravila zelo suvereno in uspešno:).
Po poslušnosti in ovirah je zgodaj popoldne sledilo še iskanje v Šiški. Žal Bambi ni našel enega markerja, tako da izpita ni opravil. Bo pa sigurno več sreče naslednjič, ko bo za njim še več kilometrov iskanja:)! Naša Eva&Hill pa sta bila uspešna tudi pri iskanju, juuuhuuuhu. Hill je imel prvega markerja v nosu v manj kot minuti. Tudi z drugim ni imel večjih problemov, pa sta z Evo pospravila v žep prvi reševalski izpit! Bravo Eva&Hill, super sta! Iskrene čestitkeeee, še tukaj!!!
Ruševina, kjer je potekalo iskanje je bila v Šiški, pri Tivoliju. To je bila res prava ruševina, v pravem pomenu besede, saj so pred tedni podrli večjo zgradbo blizu pivovarne Union. Tu je bilo na tone neprijetnega materiala, od opek, žic, strešnikov, lesa, do izolacijskih sredstev, ploščic... Ostali so le kletni prostori, ki so bili sicer delno porušeni in zasuti, delno pa so ostali. Pa sva to ruševino sprobali še mi2. Najprej sva se le sprehajali po ruševini, da se je Luna navadila na neprijeten material. Pri tem ni imela večjih problemov, le meni je bilo smešno, ker je večji del hodila za mano, kar pametno bi človek rekel;). Potem sem prosila Majo iz KD Krim, da nama je naredila motivacijo. Najprej malo bližje od "izhodišča", skrila se je v eno luknjo v kleti. Luna ni imela večjih problemov priti do nje, tudi oblajala jo je dobro. Sledil je še pobeg na drugi konec ruševine. Moj namen je bil le, da gre Luna brez zadržkov na drugi konec ruševine. In tudi s tem ni imela večjih problemov, bravo moj pes:). Hvala Maji za markiranje in še enkrat iskrene čestitke tudi njej, za opravljen prvi reševalski izpit!! Bravo Maja&Tana!! Pozabiti ne smem še na Alenko&Boba in Niko&Babsi, s katerima smo skupaj hodili na vodniške, opravili pa sta predizpit, bravo, čestitke:)!
V nedeljo pa žal nisem šla v Tolmin, da bi navijala za Zorana&Loka in Tamaro&Tio, saj je pot do tja res predolga. Smo pa navijali za niju doma. Oba sta bila fantastična in opravila izpit! Čeestitkeee obema še tukaj, zelo, zelo sem vesela za oba oziroma za vse naše, ki so opravili izpite! Naši borderčki so se ta vikend res izkazali:)!!
Naziv psa reševalca sta si prislužili Hill in Tia. Lok pa je dokazal, da je pravi pasji reševalski specialist in v žep pospravil IRP-PO/2.
V soboto, smo se v Ljubljano kot navijači našega društva odpravili Miloš, Zoran, Tamara in jaz. S Tamaro sva napakirali še Tio in Luno. Žal sva zamudili poslušnost Hilla in Bambija. Sva pa v "živo" spremljali ovire. Oba, tako Hill kot Bambi sta s poslušnostjo in ovirami opravila zelo suvereno in uspešno:).
Hillko letiiiiiiiiiiiiii
Po poslušnosti in ovirah je zgodaj popoldne sledilo še iskanje v Šiški. Žal Bambi ni našel enega markerja, tako da izpita ni opravil. Bo pa sigurno več sreče naslednjič, ko bo za njim še več kilometrov iskanja:)! Naša Eva&Hill pa sta bila uspešna tudi pri iskanju, juuuhuuuhu. Hill je imel prvega markerja v nosu v manj kot minuti. Tudi z drugim ni imel večjih problemov, pa sta z Evo pospravila v žep prvi reševalski izpit! Bravo Eva&Hill, super sta! Iskrene čestitkeeee, še tukaj!!!
Ruševina, kjer je potekalo iskanje je bila v Šiški, pri Tivoliju. To je bila res prava ruševina, v pravem pomenu besede, saj so pred tedni podrli večjo zgradbo blizu pivovarne Union. Tu je bilo na tone neprijetnega materiala, od opek, žic, strešnikov, lesa, do izolacijskih sredstev, ploščic... Ostali so le kletni prostori, ki so bili sicer delno porušeni in zasuti, delno pa so ostali. Pa sva to ruševino sprobali še mi2. Najprej sva se le sprehajali po ruševini, da se je Luna navadila na neprijeten material. Pri tem ni imela večjih problemov, le meni je bilo smešno, ker je večji del hodila za mano, kar pametno bi človek rekel;). Potem sem prosila Majo iz KD Krim, da nama je naredila motivacijo. Najprej malo bližje od "izhodišča", skrila se je v eno luknjo v kleti. Luna ni imela večjih problemov priti do nje, tudi oblajala jo je dobro. Sledil je še pobeg na drugi konec ruševine. Moj namen je bil le, da gre Luna brez zadržkov na drugi konec ruševine. In tudi s tem ni imela večjih problemov, bravo moj pes:). Hvala Maji za markiranje in še enkrat iskrene čestitke tudi njej, za opravljen prvi reševalski izpit!! Bravo Maja&Tana!! Pozabiti ne smem še na Alenko&Boba in Niko&Babsi, s katerima smo skupaj hodili na vodniške, opravili pa sta predizpit, bravo, čestitke:)!
V nedeljo pa žal nisem šla v Tolmin, da bi navijala za Zorana&Loka in Tamaro&Tio, saj je pot do tja res predolga. Smo pa navijali za niju doma. Oba sta bila fantastična in opravila izpit! Čeestitkeee obema še tukaj, zelo, zelo sem vesela za oba oziroma za vse naše, ki so opravili izpite! Naši borderčki so se ta vikend res izkazali:)!!
sreda, 16. junij 2010
Smola
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se ustrašili za svojega psa, ker je imel ta "rit skupaj zlepljeno"? No ja, ni bilo tako hudo, pa vendar. Luni se je včeraj na treningu iskanja, med privezom, uspelo vsesti na smolo in si jo razpacati po celem zadnjem delu. Jaaooo! Tam zadaj in pri korenu repa je bila njena dlaka cela zlepljena od smole:(. Tik preden sva šli iskat jo je to nadvse motilo, se je peljala po riti, obračala okoli in ne vem kaj vse je še zganjala. Ko pa sva prišli do objektov, kjer je iskala, je takoj pozabila na smolo in iskala fantastično, sploh pri premagovanju preprek. Še tam, kjer naj ne bi prišla v sobo, ker je bil vhod tako zadelan (namen je bil, da pride do markeja pri lukni v steni), je ona preskočla prepreke pri vratih in hop bila pri markerju. Super fajn trening. S smolo sva pač imeli smolo.
Ko sva prišli domov je sledilo kopanje in šamponiranje zadnjega dela trupa. Žal ni nič pomagalo, smola je bila tako zelo trdovratna. Pa sem vzela v roke škarje in ji dlake malo porezala. Malo? No, ja pri repu ima kar veliko "lukno", vrhnjo dlako je bilo potrebno porezati. Ahjej, samo da ni hujšega in da lahko kaka;)!
Ko sva prišli domov je sledilo kopanje in šamponiranje zadnjega dela trupa. Žal ni nič pomagalo, smola je bila tako zelo trdovratna. Pa sem vzela v roke škarje in ji dlake malo porezala. Malo? No, ja pri repu ima kar veliko "lukno", vrhnjo dlako je bilo potrebno porezati. Ahjej, samo da ni hujšega in da lahko kaka;)!
ponedeljek, 14. junij 2010
Tevče
Tevče so zaselek 5 km vzhodno od Laškega in od tam je moja mati doma. Zaradi različnih obveznosti in dejavnosti čez vikende, gremo tja sicer bolj poredko, vendar ko smo tam, tam nadvse uživamo...
Le 2 minuti-peš stran od naše "domačije" je atraktiven kanjon, vrhu katerega tečeta dva slapova. Naziv Lahomniški sopot, oziroma po domače kar sopot. Pogled na strugo Lahomnice sicer ne obeta slapov. Ko se za zaselkom Tevče (pri nas) spustiš k strugi potoka, se nenadoma odpre kanjon s slikovitimi pečinami. Okolica slapa z značilnim previsom je naravnost čudovita in Luna pride tu na svoj račun:)! Najbolj pa sem vesela, ker v tej strugi potoka ni somov;), le postrvi in mogoče kaka kača in Luna lahko brezskrbno plava in plava. Višina slapa je 7,0 m. Ko smo se kot otroci tam kopali, so se našli pogumneži, ki so skakali iz tega slapa. Včasih je tukaj bil tudi mlin, vendar so ga poplave leta 1989 odnesle.
v drvarnici se najde kaka "drv" za Luno in potem je veselje, ko jih preklada sem ter tja
ker "boga" Luna, ne more k nečaku Maticu v bazen, pride na svoj račun v SOPOTU
aleljua za Lahomnico in njen slap:)
petek, 11. junij 2010
B-BH
Ker je v teh dneh v Celju prava pasja vročina (30 stopinj in več), je kvaliteten trening možen le zjutraj in proti večeru. Pa sem danes vstala malo bolj zgodaj in bila na poligonu že ob 6:45h. Luna je odlično delala in po vseh vajah BBH programa, sva naredili še ovire. Ovire zdaj premaguje odlično, tudi lojtro je premagala brez umesnega ustavljanja in gledanja kje sem jaz. Prav tako je osnovni položaj pred in po ovirah mnogo boljši, kot je bil. Malo bolj morava natrenirati "le" še deteširanje, saj ji včasih ni jasna miza, ki je naravnost, ampak vaja dela mojstra in sploh ne dvomim, da bova tudi to enkrat pokapirali:). Moj pes, je le zakon pes:)!!
ponedeljek, 7. junij 2010
Trening v Ljubljani
Ko smo prišli na poligon, so mi v oči takoj padle najrazličnejše lojtre, oziroma visoke točke, do katerih pes pride s pomočjo lojter, desk,.. Pa sva jih kar takoj sprobali, saj smo dali prednost na poligonu tistim, ki bodo šli na izpit. Odlično je premagovala vse lojtre in prepreke. Nazadnje pa sem jo poslala še na leseno uto. Povzpeti se ji ni bilo težko, pri sestopu, pa je morala zbrati kar nekaj poguma, da se je z vsem šusom pognala po lojtri navzdol. Bravo punca moja! Sledilo je malo počitka v senci, potem pa reševalske ovire.
Z ovirami ni imela velikih problemov, saj so te ovire zelo podobne našim. Na lojtri je sicer še vedno malo počasna, ampak jo premaga in vaja dela mojstra:). Malo drugačen od našega je bil tunel, ki je na našem poligonu betonski, no tukaj pa je kovinski, ampak Luni ni delal težav. Drugačne so tudi deteširne mize, tu so bili leseni koluti in tudi ti niso bili velik zalogaj.
Po pavzi, je sledila še poslušnost. Nisva delali vseh vaj, posvetili sva se prosti vodljivosti, plazenju, vaji naprej in odlaganju. Vse je naredila kar dobro, le ta vročina jo malo ubija. Ko ima že pol jezika zunaj, se ji kar ne da hodit v osnovni položaj. Ampak sem vzrajala in bila je dobro poplačana, zato pa tudi nisem pretiravala z delom na poligonu.
Na ruševino smo se odpravili v zapuščene hale BTCja. Tu sva bili že tretjič. Delali smo v prvi hali, kjer so lansko leto potekali izpiti prve stopnje. Žal sem malo zafrknila in pretiravala v težavnosti. Iskala je dva markerja, prvi je bil zaprt v enem od WCjev, drugi pa je bil na kocu hale, v eni od omar. Lepo je pregledovala vse prostore in minilo je kar nekaj časa, preden je dobila v nos prvega markerja. Zelo dobro ga je nakazovala in glasno lajala. Ko sem prišla do nje, sem ji počasi začela odpirat vrata, da je prišla do markerja. Sledila je kratka igra z markerjem. Potem pa ne vem, kaj ji je bilo... Ko sem jo poslala naprej iskat, to ni bila prava Luna. Kaj pa vem, a ji ni bilo jasno, da mora še enega poiskati, al se ji je zdelo, da je prostor pregledala in pač ni dobila markerja v nos. Sploh ni iskala tako kot zna, malo je bila zmedena. Zato se je marker v omari vedno bolj odpiral in naposled ga je le oblajala. Pretiravala sem v težavnosti, bi bilo bolje, da bi tega v omari naredila z motivacijo. Na napakah se učimo, bo v prihodnje nekaj časa več motivacije in lažji grobovi.
Naslednje iskanje sva naredili tudi brez motivacije, saj je bila na privezu že tako naspidirana, da joj. Naredila je fantastično! Potem pa pobeg z motivacijo. Pri drugem markerju je imela malo problemov, saj naj ne bi mogla pridet do njega. Pa se je nekako prerinila skozi ozko "špranjo" do njega, sam ji je bilo tako neudobno, da tam ni vztrajala in je iskala drugo pot do njega. Ko je ponovno šla skozi tisto odprtino, je 2x zalajala in bila nagrajena z igračo in dolgo igro. Super!
Spet je minil en super pasji trening! Hvala Mojci za slike in vsem za dobro družbo in super trening:)!!
Še vedno pa lahko glasujete za JAZ SEM BODOČA REŠEVALKA v nikonovem nagradnem natečaju klik!! Hvala:)!
nedelja, 6. junij 2010
Šmartinsko jezero
Šmartinsko jezero se nahaja severno od Celja, na poti proti Vojnku. Je privlačna in vedno bolj priljubljena izletniška točka za domačine in turiste. Tudi za naju:)! Jezero je nastalo leta 1970 po izgradnji pregrade Loče, na potoku Koprivnica. S tem so rešili nevarnost, da reka Savinja poplavi mesto, prav tako je njegova osnovna naloga zadrževanje hudourniških voda. Šmartinsko jezero spada med največja umetna jezera v Sloveniji, saj meri 113 ha jezerske površine. Obala jezera meri približno 10 km in je zelo razgibana. Jezero in njegova bližnja okolica sta se z leti spremenila v turistično, športno in rekreacijsko območje. Na voljo so številne možnosti za oddih in sprostitev.
In na jezeru se sproščava tudi mi2, s sprehajanjem in plavanjem (plava Luna, da ne bo pomote). Sploh v teh že vročih poletnih dneh. Ker pa so v jezeru somi, bojda tudi več meterski in sem že slišala najrazličnejše zgodbice, ji račke raje ne mečem ne vem kako daleč od obale. Dve taki sočni zgodbici sta taki; v jezeru naj bi som "pojedel" manjšega psa, ala maltežana. Druga zgodba pa je, da je večji pes, ala nemški ovčar plaval po jezeru, ko ga je som zgrabil za nogo in bogi revež se je utopil. Ahjej , ali so zgodb resnične ali ne, malo varnosti ne škodi. Aja, pa še en znak sem našla na bregu POZOR, MOŽNOST UTOPITVE!!
Kaj se še lahko počne na jezeru? Možnosti je ogromno! Lahko se sprehodite okoli jezera, greste na vožnjo s čolnom, lovite ribe (somov se raje ognite) in izvajate še mnoge druge aktivnosti. V zimskem času jezero zamrzne in takrat se lahko drsate na lastno odgovornost. Okrepčate in spočijete se lahko pri pregradi – Jezerska kraljica in v Ločah pri čolnarni in muzeju.
Mestna občina Celje je leta 2004 pridobila projektno nalogo, ki predvideva šest razvojnih centrov, ki bodo razporejeni okoli jezera. To so kmečki turizem, naselje počitniških hiš in hotela, golf igrišče z dvorcem Prešnik, javno naravno kopališče, event center in pešpoti, tematske poti in kolesarske steze. Nekaj od teh je že zraslo, na nekaterih še gradijo. Šmarinsko jezero je zakon:)! Vljudno vabljeni!!
sreda, 2. junij 2010
Premagovanje preprek
Včerajšnji trening iskana je minil v Šmarjeti pri Celju. Tam je teren bolj primeren za iskanje v gozdu, vendar je tudi nekaj manjših podrtij, v katerih so kar dobra skrivališča. Tokrat sem se odločila, da bova delali ruševino in iskali markerje, do katerih Luna ne bo mogla neposredno pridet. Prav tako je morala premagati kar nekaj preprek, medtem ko je iskala. Jao, ti labiji res nekoliko kasneje dozorijo, kot na primer borderji in maline. So pa več kot posrečeni:)! Včasih ji je bil problem kam skočit, ni bila sigurna, malo se je bala. Zdaj pa je, glede premagovanja in preskakovanja različnih ovir zelo samostojna in samozavestna, nič je ne ustavi. Vzame si zalet in hopa. Res pa je tudi, da sva to velikokrat "trenirali" na sprehodih - izkoristiti je treba vse, kar se ti ponuja:).
Uglaunem, iskala je zelo dobro. Ko je dobila prvega markerja v nos - videla ga ni, ker je prišla pod njega, je začela cvilit in me spravljati v smeh. Sem mislila, da bo lajala iz tal na markerja, pa je babnca šla na nasip (je bilo kar strmo za gor pridet) in ga oblajala od spodaj navzgor. Spodaj je skica za lažjo predstavo:D! Po parih cviležih in nesigurnosti, se je ustavila tik pod njim, gledala gor in zalajala. Po dveh laježih sem markerju namignila, naj ji da igračo, ker je res odlično nakazovala in sem to hotela nagraditi, preden bi se kam drugam premaknila. Bravo punca!
Še en marker je bil skrit v jašku, zraven ruševine. S tem se je malo bolj namatrala, saj je vonj uhajal ven, po steni, v notranjost ruševine. Zato je skočila skozi kar visoko okno v notranjost ruševine in preiskala tisti del. To je storila ene 3x, potem pa se je le usmerila proti jašku. Med njenim laježem sem ji odpirala jašek, ki je bil prekrit z deskami. Super iskanje.
Naslednjo rundo sva naredili le en pobeg z motivacijo v notranjost ruševine, kjer je mene, ko sem markirala Juni, pozdravila žaba. Nam pa res ni nikoli dolgčas, tudi ko markiramo:)!
Za nameček, pa je Luna pred domačo hišo skočila na kanto za smeti in to čisto po slučaju. Kolega se je z "igračko"-plastično cevjo v rokah, naslonil na kanto in Luna se je pognala za njo. Kir norc, hehe.
Uglaunem, iskala je zelo dobro. Ko je dobila prvega markerja v nos - videla ga ni, ker je prišla pod njega, je začela cvilit in me spravljati v smeh. Sem mislila, da bo lajala iz tal na markerja, pa je babnca šla na nasip (je bilo kar strmo za gor pridet) in ga oblajala od spodaj navzgor. Spodaj je skica za lažjo predstavo:D! Po parih cviležih in nesigurnosti, se je ustavila tik pod njim, gledala gor in zalajala. Po dveh laježih sem markerju namignila, naj ji da igračo, ker je res odlično nakazovala in sem to hotela nagraditi, preden bi se kam drugam premaknila. Bravo punca!
Še en marker je bil skrit v jašku, zraven ruševine. S tem se je malo bolj namatrala, saj je vonj uhajal ven, po steni, v notranjost ruševine. Zato je skočila skozi kar visoko okno v notranjost ruševine in preiskala tisti del. To je storila ene 3x, potem pa se je le usmerila proti jašku. Med njenim laježem sem ji odpirala jašek, ki je bil prekrit z deskami. Super iskanje.
Naslednjo rundo sva naredili le en pobeg z motivacijo v notranjost ruševine, kjer je mene, ko sem markirala Juni, pozdravila žaba. Nam pa res ni nikoli dolgčas, tudi ko markiramo:)!
Za nameček, pa je Luna pred domačo hišo skočila na kanto za smeti in to čisto po slučaju. Kolega se je z "igračko"-plastično cevjo v rokah, naslonil na kanto in Luna se je pognala za njo. Kir norc, hehe.
Naročite se na:
Objave (Atom)