V boju proti klopom

Trenutno se zelo dobro bojujeva proti klopom, za kar trkam na les. Sicer je res, da nisem zelo pogost obiskovalec gozdov, trenutno bolj kot ne, samo ko smo na treningu iskanja v gozdu, pa vseeno. Luna letos od kar ima novo ovratnico Foresto od Bayerna in ob dodatku česna, nima klopov, juhej. Ovratnica, ki jo ima je kar draga, stane nekaj malega kot 30e (kupi se jo na veterinarskih postajah), vendar naj bi držala 8 mesecev, kar je praktično celo sezono klopov. Malo je ovratnica le preveč obavtna in po domače grda, kar se opazi na kratkodlakem psu, a zdravje je na prvem mestu. Kot dodatek k prehrani, ji dajem Dorwestov izdelek - Česen in grško seno v tabletkah, saj naj bi česen zaradi svojega vonja odganjal klope. Ne vem kaj bolj odganja klope, ali česen ali ovratnica, skupaj očitno delujeta, tako da toplo priporočam!!

Vaja Žiri

V nedeljo, 26.5.2013 sva se z Luno udeležili vaje v Žireh. Tokrat sem se na vajo prijavila, kot vodje delovišč in tehnične ekipe. Pa sem bila dodeljena Ljubotu, kot pomočnik na eni izmed ruševin. Super je bilo, saj so na našem delovišču delale le tri skupine, tako smo lahko tisti, ki smo želeli na veliko trenirali. Mislim, da se je prvič zgodilo, da so nekaj dni pred vajo imeli prijavljenih več markerjev, vodij,..., kot pa samih članov Območne enote. 

Zanimivo je bilo spremljati vse ekipe, ki so imele bolj kot ne enake taktike. Najprej so poslali v iskanje ne izkušene pse, kasneje pa bolj izkušene. Na našem delovišču sta bila od treh iskanih markerjev dva kar težko skrita, sploh tisti v ala "dimniku" (slika spodaj), saj je vonj odnašalo navzgor in ga je le redko kateri pes nakazal brez pomoči vodnika. Drugi, ki je bil skrit v eni od omar, je psom povzročal težave le z mikrolokacijo, potem pa so se nekateri vodniki znašli kar po svoje in so odprli vse omarice in v eni od njih zagledali markerja, hihi. Tretji od markerjev je bil lažje skrit, saj je le ležal na podstrešju ali v kleti, a je imel kar nekaj poškodb, ki mu jih je s pripomočki narisala Marjanca. Imel je odprti zlom prsta na roki in dve veliki odrgnini. Ker je padel v šok, so ga morali s svojimi nosili prenesti v bazo.

Super vaja, na kateri sva z Luno malo drugače sodelovali in naredili dober trening v štirih rundah, z novimi markerji in zanimivimi groboviJ. 

Bojni posvet ene od skupin.

Markerji na našem delovišču in Ljubo.

Zelo težek zalogaj za pse je bil marker v ala "dimniku".

Prašna po treningu.

Na poti domov so naju lovile nevihte.

Sosedov travnik

O živalih in ljudeh

Evo nas!

Ustvarjalci oddaje so naredili lep prispevek o našem drušvu, delu z reševalnimi psi in zajeli skoraj vse naše pse, ki so bili na ta dan na treningu iskanja. Škoda le, da so v oddaji vmes drugi prispevki ;)

Lunino oblajanja markerja na višini se začne nekje na 18:35 minuti, jaz pa kar nekajkrat markiram drugim psom. Žal ali pa tudi ne, so Lunicino skakanje izrezali.

Hollywood ;)

"Anaaa to je vajina priložnost za Hollywood!!" so naju hudomušno vzpodbujali naši člani, ko sva se z Luno pripravljali na snemanje, hehehehe. V torek so nas namreč na treningu iskanja obiskale kamere. Naše društvo in naši psi se bomo predstavili v oddaji O živalih in ljudeh, ki bo na sporedu v soboto, 18. maja ob 16:20 uri na TV SLO1. Ne spreglejte!

Trening smo imeli v gozdu ob Šmartinskem jezeru. Snemanje je bilo zanimivo, saj sta imela kamermana kar nekaj idej kako kaj posneti, kam psa poslati, kdaj lahko pes najde markerja, kdaj se lahko psa nagradi in še marsikaj. Seveda naši psi niso ugodili vsem njunim željam, saj so delali po svoje. Ampak bila je zanimiva izkušnja z obilico smeha.

Luna je pokazala oblajanje markerja na višini. Kot da bi vedela, da teče kamera, je prav po piflarsko šla do drevesa na katerem je bil marker (brez motivacije). Lepo je lajala na zadnjih tacah, po nekaj laježih pa se je prelevila v lajajočo pink ponk žogico. Jaooo, ji ga štroma. Seveda je bilo treba vajo 2x oziroma 3x ponoviti in Luna je začuda naredila vedno enako. Za konec se je še kamera postavila v Lunino kožo in njen svet doživljanja sveta. Nisem najbolj prepričana, da je kamermanu uspelo ponazoriti Lunino skakanje, hehehehe. Bomo videli kaj od tega bo, če bo v prispevku, vsekakor je bila zanimiva s tem skakanjem v luft proti markerju. 

Odprto državno prvenstvo v Logatcu

Minuli vikend je v Logatcu potekalo 5. Odprto državno prvenstvo reševalnih psov. Organizatorji so se res potrudili in pripravili zelo dobro tekmo. Škoda le, da niso upeli zrihtati vremena, saj smo imeli kislo in deževno vreme, ki je vplivalo tudi na rezultate iskanj. 

Z Luno sva se državnega prvenstva udeležili drugič - KLIK do najinega prvega državnega prvenstva. Tudi tokrat nama ni uspelo na iskanju, čeprav sva za enega najdenega dobili presenetljivo veliko točk - 102/200.

Na iskanju Luna ni bila tista prava Luna. Gibala se je počasneje in manj motivirano, kot se ponavadi. Lepo je pregledovala kupe, le na skajno desnem delu delovišča ni šla do konca, kjer bi mogoče dobila v nos markerja na višini. Bil je nekje na kamjonu. Vendar zaradi vremenskih razmer dvomim, da bi ga sploh dobila v nos, saj topel zrak markerja po neki logiki gre navzgor, ne navzdol. Spustila je tudi tistega markerja, ki je bil skrajno levo v bajtici. Sodnica mi je povedala, da je sicer šla do bajtice, povohala proti njej, a ni dobila nobenega vonja, da bi se odločila iti vanjo. Jaz pa zaradi mojega omejenega gibanja nisem videla ali je šla notri ali ne. Edinega najdenega markerja je pa res lepo zlocirala in oblajala. Skrit je bil v cisterni, pred katero je bilo na kupe palet. Ker je dežvalo je enkrat celo padla iz palet, nato si je nekako našla pot na palte, pošnofkala po cisterni, se povzpela na zadnje tace, dala glavo v luknjo in pričela lajati (brez glave v luknji).

V rumeni cisterni edini najdeni marker (FOTO: ŠKD Logatec)

Na poligonu sva delali dobro do proste vodljivosti, nova vaja, deteširanje in na sploh ovire so bile v mojih očeh ok. Prosta vodljivost pa katastrofa. Ne vem zakaj je Luna po prvem obratu upočasnila, zaostajala za mano, bala se je obeh psov v skupini,... Ostale vaje so bile tako-tako, sodnik je pa tudi imel na tekmovanju strog kriterij in je kar rezal točke. Na odlaganju recimo sva dobili dobro oceno, ker se je počasi ulegala. Amapk kriterij je bil za vse enak in z izkupičkom 77/100 točk sem zadovoljna.

ISKRENE ČESTITKE zmagovalcem, vsem pozitivnim in vsem, ki so navkljub ne najdenim bili zadovoljni s svojim in pasjim delom. Ne bom pa pozabila vodnikov, ki so na delovišču preverjali kateri pes bo imel skritega markerja pod cerado (noben pes - če je imel tam skritega, namreč ni našel tega pod cerado na višini) in kateri ne, in govorili kaj je fer in kaj ne,... Na vsaki tekmi moraš imeti tudi kanček sreče, pa tudi ni konec sveta, če nisi pozitiven la vita e bella JJJ. 

KLIK do uradnih rezultatov!

Redno

Čeprav ne objavljam več kaj se dogaja na treningih iskanja, to ne pomeni, da ne trenirava. Namreč trenirava redno, mogoče preredno, bi včasih kak trening manj mogoče bil dobrodošel, ampak mi2 uživava v tem kar počneva in sva pač na treningih redno.

Ko pes ne gre, tja kamor ga pošlješ in gre raje v bajto, ker se ima za ruševinarja, hahaha

Ku -Ku je kdo tu?!

Najlepša hvala Aljažu za fotke!!

Pliskovica

Prvomajske praznikie smo preživeli v idilični vasici Pliskovica na Krasu v tamkajšnjem hostlu - KLIK, kjer smo se potepali in predvsem uživali v lepotah narave. Pridružili smo se moji sestri, Gašperju in nečaku Maticu. V hostlu je na moje veliko veselje dovoljeno imeti pse, vednar je zaradi drugih gostov in skupnih ležišč bolje, da jih imate v boxu, ko so v sobi. Edini minus res idiličnega hostla so (pre)tanke stene med nadstropji, saj jih loči le ladijski pod. In ko v zgornjem nadstropju kdo čveka ali smrči, se sliši tako, kot bi to počel tik ob tebi.

Vas Pliskovica naj bi dobila ime po ptici pliski, ki ji pravijo tudi pastirica. Značilnost ptice je pliskanje ali udarjanje z repom ob tla, kar ji daje zelo živahen videz. Ta živahnost je bila najbrž povod, da so pastirji, ki naj bi s svojimi čredami drobnice prvi naselili prostor danešnje vasi, najbolj živahne ovce in koze poimenovali Pliske. Tako preko prtic in ovc preidemo do imena vasi.

Tri dni na Krasu smo prežveli v isaknju divjih špargljev (nekaj smo jih tudi nabrali in pojedli), na Pliskini poti,  povzpeli smo se na Volnik (546 m), obiskali Štanjel, jedli in pili na dveh Osmicah - v Sloveniji (Sveto pri Komnu) in v Italiji (Praport). Moram priznati, da mi je bila Slovenska osmica ljubša, saj poleg suho mesnatih dobrot  in vina, ponujajo še kaj za na žlico (ala joto).

Res super preživet krajši dopust, več pa v fotkah, ker moje dolgovezenje o lepotah ne bo obrodilo toliko sadov, kot jih bodo dejansko fotografije.


NA PLISKINI POTI:

HOSTEL PLISKOVICA:

VOLNIK (546 m):

ŠTANJEL: