Nagraužni klop

Včeraj smo se dobili na treningu iskanja v gozdu, pri Šmartinskem jezeru. Pred iskanjem sva s Polono, Luni povili tačko (pod komolcem), saj ima malo ureznino, pa da si ne bi na kakem trnu še bolj poglobila rane. Čeprav se je Polona res potrudila s povijanjem, ji je povoj še preden je prišla na vrsto za delo, zdrsel dol. Na privezu je pač na polno lajala in hodila sem ter tja okoli drevesa, ko sem jaz v bližini markirala drugim psom. Sama si pa povoja ni dala dol, se je takoj navadila nanj.

Kaj smo počeli? Spet sva obnovili prvo linijo. Brez motivacije, sva imeli v ravni liniji, levo in desno od potke, skrita dva markerja. Prvi je bil od potke oddaljen okoli 50 m, drugi pa manj kot 10 m. Pri drugem nas je zanimalo, če ga bo Luna mogoče izpustila, ker so markerji ponavadi vedno 50 m stran od potke. S prvim ni imela nobenih problemov, hitro ga je našla in dobro oblajala. Ko sem jo potem usmerila proti drugemu, se je ekspresno pognala, šla par metrov mimo, a jo je smrček obrnil in je šla do markerja, ki je bil delno pokrit s šotorko. Malo je bila zmedena, češ "a to je to?", potem je še daleč stran vidla teto, ki je nabirala gobe in šla proti njej, po parih korakih ji je kapnilo, da ona ne bo prava in šla nazaj oblajat markerja. Smešna je bila!

Zadnjo rundo sem se odločila, da bo punca morala malo dlje iskati. Marker je bil okoli 60 m oddaljen od izhodišča, potem pa je šel še okoli 40 m  levo v gozd. Luno sem najprej poslala na desno stran, kjer je lepo pregledala celo stran, tudi odlaljevala se je daleč. Potem se je kar sama usmerila na levo, čez potko, vendar ni pregledala skrajno levega območja iskanja. Malo sem počakala na izhodišču, da je sama prišla bližje k meni, da sem jo lahko usmerila še krajno levo. Ko je bilo prvih 50 m po potki pregledano, sem se jaz prestavila nižje in jo usmerila desno nato levo. Ker ni nič pihalo je kar nekajkrat šla mimo markerja, vendar ga je naposled malo zmatrana našla in oblajala. Sledil je še pobeg, potem pa dolga igra. Zelo zadovoljna z delom moje babe.

Ko smo vsi končali z iskanjem, smo še malo podebatirali, kaj smo se novega naučili na taboru. Super fajni trening... spet:)!

Danes dopoldne pa opazim, da ima Luna levo učko zelo solzno. Pa ji jo malo odprem in pogledam, kaj je narobe in pod veko je imela prisesanega malega klopa. Mater mu!! Sem takoj vedla, da bo bolje, da se ga ne lotim jaz, ampak veterinar. Luna je bila sicer mirna, sam učko je skos zapirala, tak da sva se veterinarka in jaz malo namučili, preden je bil klop zunaj. Sovražim klope!!!