mmmmmmm slastna pasja torta
...ki jo je zmanjkalo v hipu
najlepša slavljenka :)
sreda, 29. september 2010
Tiin rojstni dan
V ponedeljek, 27.9. je svoj 2. rojstni dan praznovala Tia!! Pa je imela čisto pravo pasjo rojstno dnevno žurko ob Savinji s pasjimi prijatelji (žal niso vsi ujeti v fotoaparat).
...ki jo je zmanjkalo v hipu
najlepša slavljenka :)
...ki jo je zmanjkalo v hipu
najlepša slavljenka :)
ponedeljek, 27. september 2010
IRO tekmovanje ekip
Od 24.9.2010 pa do 26.9.2010 je v Zagorju potekalo ekipno temnovanje članov IRO (International Rescue dog Organisation). Vsaka ekipa je štela 3 vodnike in 3 pse, eden od vodnikov je bil vodja ekipe. Prijavljenih je bilo 22 ekip, iz 5 različnih držav in Slovenije. ERPovce so zastopale 3 ekipe, in sicer ERP 1 (Tina, Boris in Robi), ERP 2 (Polona, Lidija in Tilen) ter ERP 3 (Kaja, Grozdan in Sebastjan). Iskalo se je na 6 različnih deloviščih, in sicer dva iskanja pogrešanih v gozdu, v ruševini pa se je iskalo na SVEJI (kjer sta bila dva delovišča), Bajcarjevem mlinu, ter Mihelčičevi hiši, kjer sem v nedeljo markirala tudi jaz. Na "mojem" delovišču so markirali še Tamara, Celjski Žiga Novak, ter Franci. Vodja delovišča je bil Ljubljanski Žiga Novak, sodnica pa Christiane Geritzer.
Organizacija tekmovanja je bila super izvedena, za nas markerje pa je bilo tudi več kot odlično poskrbljeno. Ob prijavi ob 6:00 uri nas je čakala majčka in zajtrk, potem pa odhod na delovišče. Po markiranju pa odlično nedeljsko kosilo! Hvala organizatorjem, za lepo oskrbo!
Ker nas je bilo bolj malo markerjev, smo markirali kar pogosto. Bilo je zelo zanimivo opazovati delo tekmovalcev - tistih, ki sem jih lahko spremljala, ko nisem markirala. Bilo je nekaj navdušenja nad delom nekaterih ekip (predvsem naših - ekip ERP, pa avstrijcev in hrvatov), pa tudi malo razočaranja ob delu drugih, teh raje ne bom omenjala;).
Na koncu markiranja, smo na vrsto prišli tisti, ki smo s sabo pripeljalai naše kosmatince, da bi vsaj 1x okusili novo ruševino. No, za Luno in Tio smo si vzeli čas in naredili kar 2x:)! Obe sta super opravili svoje delo. Najprej je Luna iskala enega markerja brez motivacije. Bil je čisto v zadnjem delu propadle hiše, pod "podom" - v tleh pod deskami. Zelo lepo je pregledala celo ruševino in kar nekaj časa je poteklo, da jo je smrček ponesel v skrajno levi vogal hiše. Lepo je oblajala markerja. Sledil je še pobeg v temo po stopnicah. S tem pa je imela malo več problemov. Pa sem ji zadevo malo olajšala in ji posvetila z lučko, da je previdno šla do markerja. Zadevo smo 2x ponovili, da je bila Luna za vsako malo bolj samozavestna. Ko pomislim, kako so nekateri tekmovalci pošiljali pse po stopnicah,... in da so jim lahko osvetlili stopnice, jih glasno vzpodbujali, šli s psom skupaj dol,... je Luna še kar dobro izpadla:). Sledila je kratka pavza, potem pa motivacija v prostor, kjer se je marker skril v "leseno škatlo". Ko je Tamara tam markirala, je imela občutek, da je asistentka kakemu čarovniku. Luna ga je takoj imela v nosu, vendar je iskal pot do njega. Malo je kopala po škatli, hotla se je preriniti do markerja. Ko je ugotovila, da ne more do njega je začela lajati. Sledil je pobeg v eno izmed številnih sob, v trdo temo, vendar brez stopnic. Tokrat brez problema. Sledila je dolga igra z markerjem. Za konec pa smo se šle še malo sprehajat po ruševini, predvsem po stopnicah. Čist v izi.
Spet je minil super pasji dan. Aja, pa še rezultati -14 ekip, od 22, je bilo pozitivnih (od tega 2 ERP, pa še 2 slovenski - DRPB in KVRPK 2), kar pomeni, da so našli 70% iskanih oseb! Čestitke vsem sodelujočim!!!
Organizacija tekmovanja je bila super izvedena, za nas markerje pa je bilo tudi več kot odlično poskrbljeno. Ob prijavi ob 6:00 uri nas je čakala majčka in zajtrk, potem pa odhod na delovišče. Po markiranju pa odlično nedeljsko kosilo! Hvala organizatorjem, za lepo oskrbo!
Ker nas je bilo bolj malo markerjev, smo markirali kar pogosto. Bilo je zelo zanimivo opazovati delo tekmovalcev - tistih, ki sem jih lahko spremljala, ko nisem markirala. Bilo je nekaj navdušenja nad delom nekaterih ekip (predvsem naših - ekip ERP, pa avstrijcev in hrvatov), pa tudi malo razočaranja ob delu drugih, teh raje ne bom omenjala;).
Na koncu markiranja, smo na vrsto prišli tisti, ki smo s sabo pripeljalai naše kosmatince, da bi vsaj 1x okusili novo ruševino. No, za Luno in Tio smo si vzeli čas in naredili kar 2x:)! Obe sta super opravili svoje delo. Najprej je Luna iskala enega markerja brez motivacije. Bil je čisto v zadnjem delu propadle hiše, pod "podom" - v tleh pod deskami. Zelo lepo je pregledala celo ruševino in kar nekaj časa je poteklo, da jo je smrček ponesel v skrajno levi vogal hiše. Lepo je oblajala markerja. Sledil je še pobeg v temo po stopnicah. S tem pa je imela malo več problemov. Pa sem ji zadevo malo olajšala in ji posvetila z lučko, da je previdno šla do markerja. Zadevo smo 2x ponovili, da je bila Luna za vsako malo bolj samozavestna. Ko pomislim, kako so nekateri tekmovalci pošiljali pse po stopnicah,... in da so jim lahko osvetlili stopnice, jih glasno vzpodbujali, šli s psom skupaj dol,... je Luna še kar dobro izpadla:). Sledila je kratka pavza, potem pa motivacija v prostor, kjer se je marker skril v "leseno škatlo". Ko je Tamara tam markirala, je imela občutek, da je asistentka kakemu čarovniku. Luna ga je takoj imela v nosu, vendar je iskal pot do njega. Malo je kopala po škatli, hotla se je preriniti do markerja. Ko je ugotovila, da ne more do njega je začela lajati. Sledil je pobeg v eno izmed številnih sob, v trdo temo, vendar brez stopnic. Tokrat brez problema. Sledila je dolga igra z markerjem. Za konec pa smo se šle še malo sprehajat po ruševini, predvsem po stopnicah. Čist v izi.
Spet je minil super pasji dan. Aja, pa še rezultati -14 ekip, od 22, je bilo pozitivnih (od tega 2 ERP, pa še 2 slovenski - DRPB in KVRPK 2), kar pomeni, da so našli 70% iskanih oseb! Čestitke vsem sodelujočim!!!
sobota, 25. september 2010
petek, 24. september 2010
Domače ovire
armaturna mreža, kot prehod čez nepijeten material
Pri nas doma se najde res ogromno pripomočkov, ki se lahko porabijo za najrazličnejše "pasje ovire". Moj ati je pač sam svoj mojster in dela marsikaj, med drugim je naredil že dva avtodoma, zdaj dokončuje jadrnico, v mojem stanovnaju je pred davnimi leti naredil kuhinjo, in še in še... ni da ni. Pa je potrebno ugodne domače pogoje potrenirati z Luno.
v samokolnici je fajn, sam ne še tak fajn, da bi se v njej peljala
tudi na jadrnico je treba priti;)
malo improvizacije
... iz ene strani...
...in iz druge
Luna nadvse uživa v premagovanju takih ovir, le samokolnica ji ne diši najbolje. Sploh če se začne premikat. Ampak bomo delali počasi tudi na tem, saj nikoli ne veš, kdaj ti taka vaja prav pride:)! Drugače pa, če ovir ne pospravim za sabo, potem se kar sama ponuja in gre sama nanjo, češ "lej me, jaz to znam"! hehe, smešna je:)!
torek, 21. september 2010
Trening na Igu
Včeraj se nas je peščica članov našega društva (Tamara&Tia, Darja&Bona&Chak, Miloš&Nola ter mi2) odpravila na trening iskanja na Ig, kjer je sicer izobraževalni center civilne zaščite. V sklopu le tega pa "ruševinska vas", kjer smo trenirali. Trening na Igu je sicer bil napovedan za nedeljo zjutraj, vendar smo se zaradi obilnih padavin, poplav, zaprtih cest,... odločili, da trening prestavimo na ponedeljek, za kar gre zahvla Katji Skulj, ki nam je odstopila njihov termin. Namreč Ljubljanski klubi imajo tam rezervirane termine, vendar jih ne izkoristijo vsak teden in tako smo lahko včeraj tam trenirali mi.
Za začetek smo se malo sprehodili po "ruševini" z našimi psmi, medtem ko smo iskali primerna skrivališča. Ker nas je že malo pregnjala tema (jao, zdaj so se spet začeli tisti dnevi, ko se dan tako hitro krajša:/), smo hitro začeli z iskanjem. Z Luno sva najprej naredili motivacijo v prvi, desni objekt, da je morala po dolgem "labirintu" priti do markerja. Brez problema je opravila svoje delo. Potem pa še en pobeg v levo zgradbo, kjer je vhod bil zaprt z mrežastimi vrati, vendar si jih je pes lahko odprl. Marker pa je bil še za paleto v naslednjem prostoru. Spet BP:)!
Naslednjo rundo sem se odločila, da bova iskali dva markerja brez motivacije. Eden je bil skrit v zadnjem, levem objektu, pod velikim kupom neprijetnega materiala, drugi pa v desnem objektu, na sredini ruševinske vasi. Bil pa je v kamiti cevi, na koncu objekta. Luno sem najprej usmerila v oba objekta na začetku vasi, lepo je pregledala oba objekta. Nato sem jo usmerila spet desno in kaj kmalu je bila pri makreju. Ruševinka vas je sestavljena iz šestih objektov (levo trije in desno trije), med njimi pa so kupi neprijetnega materila. Ti kupi so sestavljeni iz kamitih blokov in žic. Meni so se zdeli malo prestrmi in ker je bil že mrak Lune nisemp ošiljala na te kupe. Če bi šla sama, bi pač šla, jaz je pa nisem usmerjala nanje. Po moje jih je Luna videla kot nekak zid in niti pomislila ni, da bi šla nanje. Super fajn je oblajala markerja. Ko je prišla do mene, sva igračo zamenjali za frolico, potem sem jo usmerila v levi objekt na sredini ruševinske vasi. Šla je v njega, ga lepo prešnofkala, potem pa je zgleda da dobila malo vonja od markerja in pognala se je v zadnji, levi objekt, kjer je bil marker. Itak je začela cviliti, ko ga je dobila v nos. Malo se je morala potruditi, da je prišla na vrh kupa in oblajala markerja. Super fajni je tale moj pjes:)!
Najbrž izpit, ki se nezadržno približuje, ne bo na Igu. Pa vendar je bil tole super trening, nova ruševina, nove izkušnje bodo še kako pomembne, ko se bova najbrž prvič znašli na ruševini na izpitu.
petek, 17. september 2010
Nova Scotia Duck Tolling Retriever
Mislim, da bom vedno prisegala na prinašalce:) in tole pasmo mi je predstavila Tamara. Takoj sem se zagledala v prikupne in navihane Tollerje, kot se jim krajše reče. Psi z odličnim karakterjem, delovnih navad, agilitaški, malo manjši,...
NEKAJ O PASMI (povzeto po http://www.klub-retrieverjev.si/)
FCI-Standard N° 312 / 05. 02. 1999
DATUM IZDAJE ORIGINALNEGA VELJAVNEGA STANDARDA: 24.06.1987
IZVOR: Kanada
KLASIFIKACIJA F.C.I. :
8 skupina Prinašalci, šarivci, vodni psi.
Sekcija 1 Prinašalci.
Z delovnim izpitom.
KRATEK ZGODOVINSKI OPIS
Pasma se je razvila začetek 19. stoletja v Novi Škotski, za privabljanje in prinašanje vodne divjadi.
UPORABNOST
Pes, ki privablja vodno divjad teče, skače in se igra na obrežju, kjer ga lahko vidi jata rac; pri tem občasno izgine iz njihovega vidnega polja nato pa se ponovno pojavi; pri tem mu je v pomoč skrit lovec, ki mu meče majhne palice ali žogo. Igra psa zbudi radovednost rac, ki plavajo oddaljene od obale in se jih tako zvabi na domet puške. Tollerja se nato uporabi še za prinašanje mrtve ali ranjene divjadi.
SPLOŠNI VTIS
Toller je srednje velik, močan, trden, skladen in mišičast pes. Srednje močnih do močnih kosti, zelo aktiven, pozoren in odločen. Mnogi Tollerji imajo nekoliko žalosten izraz, ki pa se spremeni takoj ko prično delati; takrat dajejo videz intenzivne koncentracije in razburjenja. Pri delu je Toller hiter in energičen, glava je nošena v skoraj enaki liniji z hrbtno linijo, močno odlakan rep pa je stalno v gibanju.
ZNAČAJ
Toller je zelo inteligenten, učljiv, vztrajen ter vzdržljiv. Je močan in dober plavalec in kot tak talentiran in zanesljiv prinašalec iz vode in s kopnega, pripravljen živahno reagirati isti hip ko zasluti potrebo po prinašanju. Močan prinašalski nagon in igrivost sta kvaliteti nujno potrebni za njegovo zmožnost privabljanja vodne divjadi.
DLAKA
Toller je bil vzrejan za prinašanje iz ledenomrzlih voda in mora imeti vodoodporno dvojno dlako. Le-ta je srednje dolga in mehka s še mehkejšo, gosto poddlako. Dlaka je lahko rahlo valovita po hrbtu, drugače pa je ravna. Včasih se pri zimski dlaki pojavijo dolgi, ohlapni kodri po vratu. Dolga dlaka na vratu, za uhlji in na zadnji strani zadnjih nog je mehka; prednje noge imajo zmerne zastavice.
BARVA
Različni odtenki rdeče in oranžne, zastavice in dlaka na spodnji strani repa je svetlejša. Običajna je najmanj ena od naslednjih belin: konica repa, šape (ne sme segati višje od zapestja), prsi, lisa na glavi (blaze). Pes, ki je sicer kvaliteten ne sme biti kaznovan zaradi pomanjkanja beline. Pigmentacija smrčka, usten in očesnih obrob je ali mesnate barve, ki se zliva z barvo dlake, ali pa črna.
VELIKOST IN TEŽA
Idealna višina: samec starejši od 18 mesecev : 48 – 51 cm; psica starejša od 18 mesecev : 45 – 48 cm. Dopušča se 2,5 cm več ali manj kot je idealna višina. Teža mora biti v skladu z višino in maso kosti. Smernice: 20 – 23 kg za odraslega samca, 17 – 20 kg za odraslo psico.
Spletna stran http://www.micmac-tollers.de/ od psarne, od koder prihaja prva Slovenska Tollerka, Wi.
Tamara, imela si prav, ko si rekla, da mi bodo 100% všeč!
Pa da ne bo kdo mislil, da že študiram o naslednjem psu! Kje pa!!! Luna je super fajni pes, ki bo še ker lep čas sama kraljevala v mojem svetu:)!
NEKAJ O PASMI (povzeto po http://www.klub-retrieverjev.si/)
FCI-Standard N° 312 / 05. 02. 1999
DATUM IZDAJE ORIGINALNEGA VELJAVNEGA STANDARDA: 24.06.1987
IZVOR: Kanada
KLASIFIKACIJA F.C.I. :
8 skupina Prinašalci, šarivci, vodni psi.
Sekcija 1 Prinašalci.
Z delovnim izpitom.
KRATEK ZGODOVINSKI OPIS
Pasma se je razvila začetek 19. stoletja v Novi Škotski, za privabljanje in prinašanje vodne divjadi.
UPORABNOST
Pes, ki privablja vodno divjad teče, skače in se igra na obrežju, kjer ga lahko vidi jata rac; pri tem občasno izgine iz njihovega vidnega polja nato pa se ponovno pojavi; pri tem mu je v pomoč skrit lovec, ki mu meče majhne palice ali žogo. Igra psa zbudi radovednost rac, ki plavajo oddaljene od obale in se jih tako zvabi na domet puške. Tollerja se nato uporabi še za prinašanje mrtve ali ranjene divjadi.
SPLOŠNI VTIS
Toller je srednje velik, močan, trden, skladen in mišičast pes. Srednje močnih do močnih kosti, zelo aktiven, pozoren in odločen. Mnogi Tollerji imajo nekoliko žalosten izraz, ki pa se spremeni takoj ko prično delati; takrat dajejo videz intenzivne koncentracije in razburjenja. Pri delu je Toller hiter in energičen, glava je nošena v skoraj enaki liniji z hrbtno linijo, močno odlakan rep pa je stalno v gibanju.
ZNAČAJ
Toller je zelo inteligenten, učljiv, vztrajen ter vzdržljiv. Je močan in dober plavalec in kot tak talentiran in zanesljiv prinašalec iz vode in s kopnega, pripravljen živahno reagirati isti hip ko zasluti potrebo po prinašanju. Močan prinašalski nagon in igrivost sta kvaliteti nujno potrebni za njegovo zmožnost privabljanja vodne divjadi.
DLAKA
Toller je bil vzrejan za prinašanje iz ledenomrzlih voda in mora imeti vodoodporno dvojno dlako. Le-ta je srednje dolga in mehka s še mehkejšo, gosto poddlako. Dlaka je lahko rahlo valovita po hrbtu, drugače pa je ravna. Včasih se pri zimski dlaki pojavijo dolgi, ohlapni kodri po vratu. Dolga dlaka na vratu, za uhlji in na zadnji strani zadnjih nog je mehka; prednje noge imajo zmerne zastavice.
BARVA
Različni odtenki rdeče in oranžne, zastavice in dlaka na spodnji strani repa je svetlejša. Običajna je najmanj ena od naslednjih belin: konica repa, šape (ne sme segati višje od zapestja), prsi, lisa na glavi (blaze). Pes, ki je sicer kvaliteten ne sme biti kaznovan zaradi pomanjkanja beline. Pigmentacija smrčka, usten in očesnih obrob je ali mesnate barve, ki se zliva z barvo dlake, ali pa črna.
VELIKOST IN TEŽA
Idealna višina: samec starejši od 18 mesecev : 48 – 51 cm; psica starejša od 18 mesecev : 45 – 48 cm. Dopušča se 2,5 cm več ali manj kot je idealna višina. Teža mora biti v skladu z višino in maso kosti. Smernice: 20 – 23 kg za odraslega samca, 17 – 20 kg za odraslo psico.
Spletna stran http://www.micmac-tollers.de/ od psarne, od koder prihaja prva Slovenska Tollerka, Wi.
Tamara, imela si prav, ko si rekla, da mi bodo 100% všeč!
Pa da ne bo kdo mislil, da že študiram o naslednjem psu! Kje pa!!! Luna je super fajni pes, ki bo še ker lep čas sama kraljevala v mojem svetu:)!
sreda, 15. september 2010
Nagraužni klop
Včeraj smo se dobili na treningu iskanja v gozdu, pri Šmartinskem jezeru. Pred iskanjem sva s Polono, Luni povili tačko (pod komolcem), saj ima malo ureznino, pa da si ne bi na kakem trnu še bolj poglobila rane. Čeprav se je Polona res potrudila s povijanjem, ji je povoj še preden je prišla na vrsto za delo, zdrsel dol. Na privezu je pač na polno lajala in hodila sem ter tja okoli drevesa, ko sem jaz v bližini markirala drugim psom. Sama si pa povoja ni dala dol, se je takoj navadila nanj.
Kaj smo počeli? Spet sva obnovili prvo linijo. Brez motivacije, sva imeli v ravni liniji, levo in desno od potke, skrita dva markerja. Prvi je bil od potke oddaljen okoli 50 m, drugi pa manj kot 10 m. Pri drugem nas je zanimalo, če ga bo Luna mogoče izpustila, ker so markerji ponavadi vedno 50 m stran od potke. S prvim ni imela nobenih problemov, hitro ga je našla in dobro oblajala. Ko sem jo potem usmerila proti drugemu, se je ekspresno pognala, šla par metrov mimo, a jo je smrček obrnil in je šla do markerja, ki je bil delno pokrit s šotorko. Malo je bila zmedena, češ "a to je to?", potem je še daleč stran vidla teto, ki je nabirala gobe in šla proti njej, po parih korakih ji je kapnilo, da ona ne bo prava in šla nazaj oblajat markerja. Smešna je bila!
Zadnjo rundo sem se odločila, da bo punca morala malo dlje iskati. Marker je bil okoli 60 m oddaljen od izhodišča, potem pa je šel še okoli 40 m levo v gozd. Luno sem najprej poslala na desno stran, kjer je lepo pregledala celo stran, tudi odlaljevala se je daleč. Potem se je kar sama usmerila na levo, čez potko, vendar ni pregledala skrajno levega območja iskanja. Malo sem počakala na izhodišču, da je sama prišla bližje k meni, da sem jo lahko usmerila še krajno levo. Ko je bilo prvih 50 m po potki pregledano, sem se jaz prestavila nižje in jo usmerila desno nato levo. Ker ni nič pihalo je kar nekajkrat šla mimo markerja, vendar ga je naposled malo zmatrana našla in oblajala. Sledil je še pobeg, potem pa dolga igra. Zelo zadovoljna z delom moje babe.
Ko smo vsi končali z iskanjem, smo še malo podebatirali, kaj smo se novega naučili na taboru. Super fajni trening... spet:)!
Danes dopoldne pa opazim, da ima Luna levo učko zelo solzno. Pa ji jo malo odprem in pogledam, kaj je narobe in pod veko je imela prisesanega malega klopa. Mater mu!! Sem takoj vedla, da bo bolje, da se ga ne lotim jaz, ampak veterinar. Luna je bila sicer mirna, sam učko je skos zapirala, tak da sva se veterinarka in jaz malo namučili, preden je bil klop zunaj. Sovražim klope!!!
Kaj smo počeli? Spet sva obnovili prvo linijo. Brez motivacije, sva imeli v ravni liniji, levo in desno od potke, skrita dva markerja. Prvi je bil od potke oddaljen okoli 50 m, drugi pa manj kot 10 m. Pri drugem nas je zanimalo, če ga bo Luna mogoče izpustila, ker so markerji ponavadi vedno 50 m stran od potke. S prvim ni imela nobenih problemov, hitro ga je našla in dobro oblajala. Ko sem jo potem usmerila proti drugemu, se je ekspresno pognala, šla par metrov mimo, a jo je smrček obrnil in je šla do markerja, ki je bil delno pokrit s šotorko. Malo je bila zmedena, češ "a to je to?", potem je še daleč stran vidla teto, ki je nabirala gobe in šla proti njej, po parih korakih ji je kapnilo, da ona ne bo prava in šla nazaj oblajat markerja. Smešna je bila!
Zadnjo rundo sem se odločila, da bo punca morala malo dlje iskati. Marker je bil okoli 60 m oddaljen od izhodišča, potem pa je šel še okoli 40 m levo v gozd. Luno sem najprej poslala na desno stran, kjer je lepo pregledala celo stran, tudi odlaljevala se je daleč. Potem se je kar sama usmerila na levo, čez potko, vendar ni pregledala skrajno levega območja iskanja. Malo sem počakala na izhodišču, da je sama prišla bližje k meni, da sem jo lahko usmerila še krajno levo. Ko je bilo prvih 50 m po potki pregledano, sem se jaz prestavila nižje in jo usmerila desno nato levo. Ker ni nič pihalo je kar nekajkrat šla mimo markerja, vendar ga je naposled malo zmatrana našla in oblajala. Sledil je še pobeg, potem pa dolga igra. Zelo zadovoljna z delom moje babe.
Ko smo vsi končali z iskanjem, smo še malo podebatirali, kaj smo se novega naučili na taboru. Super fajni trening... spet:)!
Danes dopoldne pa opazim, da ima Luna levo učko zelo solzno. Pa ji jo malo odprem in pogledam, kaj je narobe in pod veko je imela prisesanega malega klopa. Mater mu!! Sem takoj vedla, da bo bolje, da se ga ne lotim jaz, ampak veterinar. Luna je bila sicer mirna, sam učko je skos zapirala, tak da sva se veterinarka in jaz malo namučili, preden je bil klop zunaj. Sovražim klope!!!
ponedeljek, 13. september 2010
Predstavitev na MOSu
V nedeljo, 12.9.2010 smo nekateri člani našega društva predstavili delo reševalnih psov na Mednarodnem Obrtnem Sejmu v Celju, v sklopu civilne zaščite. Dopoldne smo sodelovali Tia&Tamara&Grega, Rea&Mojca ter trio adijo. Popoldansko izmeno pa so zastopali Darja&Bona ter Aljaž&Chak.
Zanimanja in radovednih pogledov je bilo kar nekaj. Prav tako opažamo, da imajo ljudje vsako leto več znanja o reševalnih psih.
Naše pse pa so obiskovalci sejma, predvsem pa otroci, najraje božali in hranili. Navdušeni so bili nad njihovo ubogljivostjo. Čeprav smo opazili, da vedno več ljudi pozna pasme in njihove karakterje, smo pa slišali tu in tam nekaj luštnih cvetk - da je Tia lepa mešanka, da ima sosed tako mešanko doma, zakaj ima Rea tako dolga ušesa, katere pasme je Luna,... Vendar jim vedno znova z veseljem povemo kar največ o naših psih:)!
In še klik do še več slik:)!
Naši sosedi so bili vojaki in seveda je bilo potrebno naše pse poslati v vojaška vozila, kar so nam prijazni vojaki dovolili.
Zanimanja in radovednih pogledov je bilo kar nekaj. Prav tako opažamo, da imajo ljudje vsako leto več znanja o reševalnih psih.
Naše pse pa so obiskovalci sejma, predvsem pa otroci, najraje božali in hranili. Navdušeni so bili nad njihovo ubogljivostjo. Čeprav smo opazili, da vedno več ljudi pozna pasme in njihove karakterje, smo pa slišali tu in tam nekaj luštnih cvetk - da je Tia lepa mešanka, da ima sosed tako mešanko doma, zakaj ima Rea tako dolga ušesa, katere pasme je Luna,... Vendar jim vedno znova z veseljem povemo kar največ o naših psih:)!
In še klik do še več slik:)!
12. memorial Boža Talana
V soboto, 11.9.2010 je KD Šmarna Gora organizirala že tradiconalno tekmovanje reševalnih psov, ki je posvečen Božu Talanu in Mojci Plaznik.
Zbor markerjev je bil ob nečloveški uri, in sicer ob 6h (vstati sem morala ob 4:40h:/). Medtem se mi je na makadamski cesti, ki vodi do poligona predrla guma. Jao, terenc pa tak! Hvala Grozdanu in Tomiju, da sta mi namontirala rezervno gumo.
Dodeljena sem bila na ruševinsko delovišče, na Šmartinsko, v halah pri BTCju. Ker sem imela s sabo Luno in Tio (bila sem njena varuška:D), to ni bilo ravno idealno za sprehajanje dveh psov. Ampak je šlo, saj nas je bilo ogromno markerjev in smo enkrat markirali, drugič "počivali" in tako vse do zadnjih tekmovalcev. Pa sem umes zabavala Tio in Luno ter spremljala delo nekaterih tekmovalcev.
Iz našega društva smo markirali Mojca, Darja, Aljaž in jaz. Tekmovali pa so Tomi&Šerpa, Zoran&Lok ter Blaž&Rudi. Tekmovalci so poleg iskanja v ruševini iskali še v gozdu in ob poti, preiskusili so se v znanju vrvne tehnike in prve pomoči, prav tako pa so delali poslušnost in ovire, ki niso bile zelo težke in zelo raznovrstne. Naši so zasedli 5. mesto, za kar jim še tu enkrat čestitam. Sami sicer niso zadovoljni, vendar take so tekme. Včasih zmanjka kanček sreče za boljši rezultat. Sicer je pa to tekmovanje bolj namenjeno druženju in dobri volji. Zmagali so Tolminci, sledili so jim Šmarna Gora in Naklo. Čestitke vsem tekmovalcem!!
Po markiranju, sva še z Luno naredili dve motivaciji. Najprej je morala iskati po velikem kupu, saj se mi je zdelo pametno, da išče po kupu neprijetnega materiala, ne samo da ga prehodi. Namreč tele kup je še najbolj podoben pravi ruševini, pa ga je bilo potrebno izkoristi.
Kup je bil sestavljen iz betonskih plošč, opek, armaturnih mrež, žic, lesenih desk,... kar nepirjetno za iskanje in potem oblajanje. Ampak Luna je odlično opravila svoje delo in lepo preiskala cel kup. Pri tem se je nekoliko tudi porezala po zgornji sprednji nogi, kar sem ugotovila šele zvečer doma. Drugo motivacijo-pobeg sva naredili v halo, v omaro. Namen je bil mikrolokacija. Luna je lepo prešnofkala prostor in na koncu jo je vonj ponesel do omare. Super oblajanje in na koncu dolga igra z markerjem. Hvala Mojca!
Med markiranjem so sicer lepo skrbeli za naše želodčke, vednar se kljub temu nisem mogla upreti bližnjemu Mcdonaldsu. Tako da smo na poti iz ruševine šli še v mcdrajva se malo bolj najesti, potem pa na podelitev, kjer smo vsi sodelujoči dobili majce, prvi trije pa seveda pokale, medalje in nagrade sponzorjev. Super je bilo! Se vidimo drugo leto na 13. memorialu Boža Talana, mogoče bova celo tekmovali:)!
In še klik do še več slik:)!
Zbor markerjev je bil ob nečloveški uri, in sicer ob 6h (vstati sem morala ob 4:40h:/). Medtem se mi je na makadamski cesti, ki vodi do poligona predrla guma. Jao, terenc pa tak! Hvala Grozdanu in Tomiju, da sta mi namontirala rezervno gumo.
Dodeljena sem bila na ruševinsko delovišče, na Šmartinsko, v halah pri BTCju. Ker sem imela s sabo Luno in Tio (bila sem njena varuška:D), to ni bilo ravno idealno za sprehajanje dveh psov. Ampak je šlo, saj nas je bilo ogromno markerjev in smo enkrat markirali, drugič "počivali" in tako vse do zadnjih tekmovalcev. Pa sem umes zabavala Tio in Luno ter spremljala delo nekaterih tekmovalcev.
Iz našega društva smo markirali Mojca, Darja, Aljaž in jaz. Tekmovali pa so Tomi&Šerpa, Zoran&Lok ter Blaž&Rudi. Tekmovalci so poleg iskanja v ruševini iskali še v gozdu in ob poti, preiskusili so se v znanju vrvne tehnike in prve pomoči, prav tako pa so delali poslušnost in ovire, ki niso bile zelo težke in zelo raznovrstne. Naši so zasedli 5. mesto, za kar jim še tu enkrat čestitam. Sami sicer niso zadovoljni, vendar take so tekme. Včasih zmanjka kanček sreče za boljši rezultat. Sicer je pa to tekmovanje bolj namenjeno druženju in dobri volji. Zmagali so Tolminci, sledili so jim Šmarna Gora in Naklo. Čestitke vsem tekmovalcem!!
Po markiranju, sva še z Luno naredili dve motivaciji. Najprej je morala iskati po velikem kupu, saj se mi je zdelo pametno, da išče po kupu neprijetnega materiala, ne samo da ga prehodi. Namreč tele kup je še najbolj podoben pravi ruševini, pa ga je bilo potrebno izkoristi.
Kup je bil sestavljen iz betonskih plošč, opek, armaturnih mrež, žic, lesenih desk,... kar nepirjetno za iskanje in potem oblajanje. Ampak Luna je odlično opravila svoje delo in lepo preiskala cel kup. Pri tem se je nekoliko tudi porezala po zgornji sprednji nogi, kar sem ugotovila šele zvečer doma. Drugo motivacijo-pobeg sva naredili v halo, v omaro. Namen je bil mikrolokacija. Luna je lepo prešnofkala prostor in na koncu jo je vonj ponesel do omare. Super oblajanje in na koncu dolga igra z markerjem. Hvala Mojca!
Med markiranjem so sicer lepo skrbeli za naše želodčke, vednar se kljub temu nisem mogla upreti bližnjemu Mcdonaldsu. Tako da smo na poti iz ruševine šli še v mcdrajva se malo bolj najesti, potem pa na podelitev, kjer smo vsi sodelujoči dobili majce, prvi trije pa seveda pokale, medalje in nagrade sponzorjev. Super je bilo! Se vidimo drugo leto na 13. memorialu Boža Talana, mogoče bova celo tekmovali:)!
In še klik do še več slik:)!
petek, 10. september 2010
Železni kupi
V torek popoldne smo imeli trening iskanja ponovno v Začretu. Tokrat sem se odločila, da bova delali na železnih kupih. Na žalost ali pa na veliko srečo, smo se za te kupe od naših 16 članov na treningu, odločili le Tamara, Iva, Miloš in mi2! Pa smo vseeno delali dlje, kot ostali!
Za prvo rundo smo našim kosmatincem pripravili zelo težek zalogaj. In sicer je bil marker skrit na visokem kupu železa, cca 4,0 m od tal. Zraven pa smo prislonili aluminjasto lestev/stopnice (nekaj umes) s širokimi prečkami. Iskali so brez motivacije. Predvsem nas je zanimalo, kako se bodo sami znašli in če bodo uporabili lestev. Luna je imela markerja kaj kmalu v nosu in je cvilila in hodila okoli kupa in pod kup. Po približno 10 minutah iskanja, se je odločila da bo uporabila lojtro in šla k markerju. Zanimivo! V glavi so se mi že porajale črne, grde misli, da ne bo šla po lojtri gor (brez mojega povelja "gor") in da na tako malo vonja iz tal ne bo lajala, ker pač ima v glavi, da mora priti čim bližje markerju! Pa je šla:)! Po parih laježih je bila nagrajena z igračo. Dol ji je bilo pa malo težje priti, kot gor. Ampak je šla, itak prehitro, ker misli, da če se česa malo boji, je najbolje hitro opraviti z njim. Potem pa dolga igra z markerjem! Jaz sem zdaj čist statična, nič se ne igram z njo. Sam besedna pohvala "bravo pridna", ostalo naredi marker. To delava zdaj že nekaj časa, da se ne bi slučajno na izpitu zgodilo, da bi zahajala k meni po pomoč.
Naslednjo rundo sva spet naredili brez motivacije, marker pa je bil na kupu železa in prkrit z stiropornimi ploščami. In kot prava piflarka je šla najprej na velik kup, po lojtri/stopnicah navzgor. Pri sestopu je imela malo težav, tako da sem jo šla malo vzpodbujati in pomagati, da je varno prišla dol. Potem pa je bil marker hitro v nosu, povzpela se je na zadnje tace in lajala proti stiroporju. Sledil je pobeg, na drugi konec kupov, v nekašno železno košaro, ki smo jo malo zadelali s stiroporjem. Uglaunem, pes ni mogel priti do markerja. Super zadovoljna z mojo babnco:D!
Spet je minil en super fajn, zanimiv predvsem pa malo drugačen trening:)!
Za prvo rundo smo našim kosmatincem pripravili zelo težek zalogaj. In sicer je bil marker skrit na visokem kupu železa, cca 4,0 m od tal. Zraven pa smo prislonili aluminjasto lestev/stopnice (nekaj umes) s širokimi prečkami. Iskali so brez motivacije. Predvsem nas je zanimalo, kako se bodo sami znašli in če bodo uporabili lestev. Luna je imela markerja kaj kmalu v nosu in je cvilila in hodila okoli kupa in pod kup. Po približno 10 minutah iskanja, se je odločila da bo uporabila lojtro in šla k markerju. Zanimivo! V glavi so se mi že porajale črne, grde misli, da ne bo šla po lojtri gor (brez mojega povelja "gor") in da na tako malo vonja iz tal ne bo lajala, ker pač ima v glavi, da mora priti čim bližje markerju! Pa je šla:)! Po parih laježih je bila nagrajena z igračo. Dol ji je bilo pa malo težje priti, kot gor. Ampak je šla, itak prehitro, ker misli, da če se česa malo boji, je najbolje hitro opraviti z njim. Potem pa dolga igra z markerjem! Jaz sem zdaj čist statična, nič se ne igram z njo. Sam besedna pohvala "bravo pridna", ostalo naredi marker. To delava zdaj že nekaj časa, da se ne bi slučajno na izpitu zgodilo, da bi zahajala k meni po pomoč.
Naslednjo rundo sva spet naredili brez motivacije, marker pa je bil na kupu železa in prkrit z stiropornimi ploščami. In kot prava piflarka je šla najprej na velik kup, po lojtri/stopnicah navzgor. Pri sestopu je imela malo težav, tako da sem jo šla malo vzpodbujati in pomagati, da je varno prišla dol. Potem pa je bil marker hitro v nosu, povzpela se je na zadnje tace in lajala proti stiroporju. Sledil je pobeg, na drugi konec kupov, v nekašno železno košaro, ki smo jo malo zadelali s stiroporjem. Uglaunem, pes ni mogel priti do markerja. Super zadovoljna z mojo babnco:D!
Spet je minil en super fajn, zanimiv predvsem pa malo drugačen trening:)!
sreda, 8. september 2010
Poligon DVRPS
Včeraj sva skupaj z Nadjo&Ginny ter Katjo&Tiko potrenirale ovire na poligonu DVRPS Ljubljana. Tam bo namreč izpit, že čez točno en mesec:)! Ovire so kar malo drugačne od naših v Celju. Posebna zanimivost je, da so ovire na kamnih, ne na travi.
Že prva ovira, premikajoči se most, je res urnk se premikajoči most. Ko je Luna skočila nanj se je zazibala za pol metra sem in tja. Parkrat sva naredili, da se je navadila in potem ji je bil mala malica. Gugalnica ji je šla brez problema. Tudi lojtra ji ni povzročala večjih težav:D.
Preskok pa.. tako je ogromen, kompakten in visok, da sva prvič naredili z malo manj prečkami in tako, da sem jaz tekla ob njej. Nekateri psi, ki so prvič tu mislijo, da gre za lojtro, ne pa za preskok. Po nekaj poizkusih se je navadila, da se mora odriniti tudi v zrak, ne samo v dolžino.
Tunel nama je tudi šel dobro. Neprijeten material je pa res neprijeten in dolg, kot ponedeljek. Luna je sicer hodila brez problema, le počasna je bila. Deteširne mize so prav tako težke, saj so precej visoke in fuulll narazen! Pa še nama zaenkrat ne grejo tako zelo briljantno. Sam sej bo:)! Na domačem poligonu jih dava malo bolj skupaj in postopoma bolj narazen. Vaja dela mojstra!
Hvala Katji in Nadji, da sta me vzeli s sabo na poligon:D! Bo potreben še kakšen obisk poligona pred izpitom!
ponedeljek, 6. september 2010
Usmerjanje
Že kar nekaj časa trenirava usmerjanje na travniku. Ponavadi greva v akcijo 2x na teden, je pa malo odvisno tudi od tega, kako visoka je trava. Nemreč, če je trava previsoka, se ne vidi vseh jupolovih kant enako dobro in potem Luna kako spusti oziroma se usmeri na tisto, ki ji je bolj vidna. Ker je namen, da gre v ravni liniji in tja kamor jo pošljem, raje delam na ne visoki travi, da je nekje do gležnjev:). Najprej sva delali na dve kanti v Logarski dolini na društvenem taboru (levo in desno), potem na štiri, zdaj sva na šestih kantah;). Ponavadi narediva dve rundi. Prvo rundo vedno delava na šest kant, potem pa zadevo poenostaviva. Ali ji dam štiri kante ali pa jih dam bližje, da je razdalja manjša. Na vsaki kanti je hrana (ena frolica), na zadnji pa igrača. Glede na to, da Luna šprinta na polno, z usmerjanjem delava tudi na kondiciji. Mi pa ni za pretiravat, da ji ne bi dol padlo, pa se mi zdi, da sta dve rundi čisto zadosti.
Zaenkrat še ne mislim kant prestaviti v godz. Drugače je namen usmerjanja na travniku, usmerjanje v gozdu za iskanje. Malo me je strah, da ne bi pol v gozdu iskala kant, namesto markerjev. Hmmm, kaj pa vem!?! Povezavo je že naredila, da ko jo nekam usmerim, tja gre. Problem je samo, ko jo v gozdu usmerim, gre 20 m v ravni liniji, potem pa jo nos odpelje drugam, k markerju. Ahjej, dela nam nikoli ne zmanjka:D!
nedelja, 5. september 2010
Petkova večerna poslušnost
"Greva delat?"Vsak petek se proti večernim uram dobimo na našem poligonu, da potreniramo poslušnost in ovire. Umes pa čvek in kako praznovanje rojstnega dne. Tokratni slavljenec je bil Aljaž Janc, vse najboljše za 18. rojstni dan še tukaj!!
Seveda pa 1x tedneski treningi niso dovolj. Z Luno sva na poligonu najmanj 3x tedensko, je treba piliti vaje:). Ob petkih pa zdaj izkoriščava množico naših članov. Na tokratnem treningu sva poleg drugih vaj, po dolgem času trenirali skupino ljudi, ki je zadnja v vaji prosta vodljivost. Super sva izvedli vajo, le jaz moram malo bolj paziti, da se direktno ne srečava s psom, ki je v skupini. Delali sva še na odlaganju, da sem jaz šla proti skupini, a sem "le" stala pred skupino. Nisem se vključila v njihovo hojo, saj moram Luno postopoma navadit, da bom med odlaganjem šla v skupino hodit. Luna me je z velikim zanimanjem spremljala, vendar se ni premaknila. Super zadovoljna z najinim delom!
Hvala Darji in Aljažu za slike! Glede na čas slikanja, so slike odlične!!
petek, 3. september 2010
sreda, 1. september 2010
Kupi
Včeraj smo se spet dobili na ruševini v Začretu. Ker se oktober nezadržno približuje, s tem pa izpiti, sem se odločila, da bova delali izpitno iskanje. Kupe sem izbrala zato, ker je bila lani na DVRPS izpitih podobna ruševina. So pa naši kupi tako zelo zaraščeni, da so skoraj neprehodni, ampak moji čokoladi to ne dela težav, ona gre:)!
slika iz aprilskih izpitov (zdaj je vse zaraščeno)
Za prvo rundo sem se odločila, da bova delali le 1x na motivacijo, na popolnoma zaprt grob v kupih. Naredila je odlično, a ji je šlo zelo na živce, da ne more priti do markerja. Mi je pa všeč, da se trudi pridet k njemu.
V drugo sva naredili izpitno situacijo. Skrita sva imeli dva markerja, za katera jaz nisem vedela, kje točno sta. Naročila sem samo, da naj bo en popolnoma zaprt, drugi pa odprt in da pridem jaz zraven. Prav tako sem se "prijavila sodniku", oziroma, ker tega že dolgo nisva počeli, sem jo sam dala na sedi in "sodniku" stisnila roko, brez predstavitve. To bova zdaj še trenirali, saj je zelo nestrpna, ko čaka na iskanje. Ko sem jo spustila iskat se je šus pognala po kupih in najprej je imela v nosu markerja, ki je bil zaprt in bližje izhodišču. Super ga je nakazovala. Ko pa sem prišla jaz zraven, me je enkrat pogledala, nato pa začela podirat deske in se na vso moč trudit priti do njega, umes je lajala. Zgledalo je, kot da bi se hotla pokazat in dokazat pred mano:)! Sledila je čisto kratka igra z markerjem. Potem pa sem jo prvč spustila naprej iskat, ne da bi jo dala nazaj na oprsnico in baba se je iztrelila naprej iskat, kot puščica. Wau, super! Aprila na izpitu je čakala, da je marker prišel ven in je šele potem naprej iskala, ko se je prepričala, da marker res nima nagrade zanjo. Ko sem se jaz vračala do izhodišča, je že lajala na drugega markerja. Super fajn, nažigala je na polno! Sledila je dolga igra z markerjem, potem pa še kratka motivacija in pobeg. Luna bi pa še naprej iskala:)!
slika iz aprilskih izpitov (zdaj je vse zaraščeno)
Za prvo rundo sem se odločila, da bova delali le 1x na motivacijo, na popolnoma zaprt grob v kupih. Naredila je odlično, a ji je šlo zelo na živce, da ne more priti do markerja. Mi je pa všeč, da se trudi pridet k njemu.
V drugo sva naredili izpitno situacijo. Skrita sva imeli dva markerja, za katera jaz nisem vedela, kje točno sta. Naročila sem samo, da naj bo en popolnoma zaprt, drugi pa odprt in da pridem jaz zraven. Prav tako sem se "prijavila sodniku", oziroma, ker tega že dolgo nisva počeli, sem jo sam dala na sedi in "sodniku" stisnila roko, brez predstavitve. To bova zdaj še trenirali, saj je zelo nestrpna, ko čaka na iskanje. Ko sem jo spustila iskat se je šus pognala po kupih in najprej je imela v nosu markerja, ki je bil zaprt in bližje izhodišču. Super ga je nakazovala. Ko pa sem prišla jaz zraven, me je enkrat pogledala, nato pa začela podirat deske in se na vso moč trudit priti do njega, umes je lajala. Zgledalo je, kot da bi se hotla pokazat in dokazat pred mano:)! Sledila je čisto kratka igra z markerjem. Potem pa sem jo prvč spustila naprej iskat, ne da bi jo dala nazaj na oprsnico in baba se je iztrelila naprej iskat, kot puščica. Wau, super! Aprila na izpitu je čakala, da je marker prišel ven in je šele potem naprej iskala, ko se je prepričala, da marker res nima nagrade zanjo. Ko sem se jaz vračala do izhodišča, je že lajala na drugega markerja. Super fajn, nažigala je na polno! Sledila je dolga igra z markerjem, potem pa še kratka motivacija in pobeg. Luna bi pa še naprej iskala:)!
Letni tabor Varpolje 2010
Pa sva dočakali in preživeli najin prvi letni tabor ERP, ki so ga organizirali člani Zgornje Savinjske doline v Varpolju. Potekal je od srede, 25.8., pa vse do nedelje, 29.8.! Bilo je nepozabno! Tabora se nas je udeležilo okoli 120 reševalnih parov, nakaj od teh tudi iz sosednjh držav. Iz našega društva pa nas je bilo tudi kar nekaj; Eva&Hill, Tamara&Tia, Darja&Bona, Maja&Šan, Nevenka&Nely, Niki&Chase, Aljaž&Chak, Jure&Meki ter Blaž&Rudi.
krogec označuje, kje smo imeli bazni tabor
Dodeljena sem bila 5.skupini, katere inštruktor je bil Matjaž Zanut, njegova pomočnica pa Lidija Toroš z labradorko Chen. V skupini so bili še Maja&Ajša (boxerka), Sabina&Ajša (zlata prinašalka), Neja&Koda (mešanka), Aleš&Don (labradorec), Miha&Benyi (mešanček), Marija&Rom (zlati prinašalec). Občasno pa je v naši skupini sodeloval tudi Igor z Elo (labradorka), ki je sicer skrbel za vrvno tehniko.
Sreda - PRIHOD
V Varpolje smo prišli v sredo, okoli 15 ure, a smo žal bili prepozni, da bi si izbrali najboljši prostor na velikem travniku, ki je bil namenjen taborenju. Ampak to nas ni zmedlo, pa smo avtodom in velik šotor civilne zaščite postavili v drugo vrsto. Postavitev in cela nastanitev je bila zelo zabavna z veliko smeha in kozarci borovničk. Ta dan je bil namenjen le nastanitvi, prijavi na tabor in druženju.
Četrtek - SPOZNAVANJE
V četrtek je po zajtrku bila otvoritev tabora, s pozdravom organizatorja tabora, župana in g. Gerbca, nato pa se je vsak s svojo skupino odpravil na delovišče. Naša skupina se je s kombijem in prikolico za pse odpravila na delovišče. Mislila sem, da bomo iskali in delali s psmi, a smo veliko debatirali. Poudarek je bil na igri, vlogi vodnika in markerja ter sami analizi dela, tako vodnika kot markerja.
Najprej smo se spoznali, povedali kaj počnemo s psmi, potem pa je sledila teorija o igri. Nato smo sami pokazali igro s svojim psom, kateri so sledile samokritike oziroma lastna ocena, nato pa so te pokomentirali še drugi. Bilo je nadvse zanimivo, saj do sedaj nisem opazila, da pri najini igri tudi jaz veliko vlečem igračo in jo premikam sem ter tja, ne le ona, ko jo ima v gobcu. Ko so me "skritizirali", sva zadevo ponovili in bilo je mnogo bolje. Tudi Luna je še bolj uživala v igri. Sledila je igra z drugimi psi! Namen je bil, da znaš prilagoditi igro drugemu psu in da le ta nadvse uživa v njej. Tudi tokrat smo zadeve pokomentirali do potankosti.
Sledila je malica, pojedli smo "lanč" paket, ki smo ga dobili zjutraj pri zajtrku in ni bil bog ve kaj-dva kosa kruha, tuna in jabka.
Potem smo pripravili en grob za izkušenejše pse; Chenko, Roma in Dona, ki so delali z motivacijo. Mi malo manj izkušeni, pa smo naredili motivaciojo, marker pa je samo počepnil okoli 15 m stran. Luna ni naredila ne vem kako dobro, saj je pri markerju še malo šnofkala okoli, preden je začela lajati. Tega že dolgo ne počne več. Najbrž je krivo to, da je bila na oprsnici, ki jo imava za iskanje, cel dan, delala pa ni. Pa ji je malo dol padlo, ali pa je bil marker "prelahek" in je bila malo zmedena. Le kdo bi vedel;)!
Okoli 15:30h je sledil povratek nazaj v tabor. Potem smo se kopali v Savinji, mi in psi, ob 17h je sledila kosilo/večerja, nato pa druženje in sprehodi.
Petek - VRVNA TEHNIKA in IPO
Zjutraj smo imeli vrvno tehniko. Komaj sem čakala, da se spustiva z Luno iz sredine mostu preko Savinje, do njenega levega brega. Ko smo prišli na delovišče, smo si pripravili pasove, popkovino, vponke,... in že bili pripravljeni na spust. Ker sta mojstra za vrvno tehniko hitro pripravila žičnico, smo se lahko spustili 2x. Prvič sami, drugič s psom. Obakrat je bilo fantastično, vendar je itak najbolš, ko se spustiš s psom. Luna je brez problema prenašala žakelj v katerem je bila. Le ko so mi jo vpenjali čez ograjo, je bila malo zakrčena. Ko so mi jo pa vpeli, se je sprostila in mislim, da je tudi ona uživala v spustu, najbolj jo je zanimala Savinja pod nama:).
Po kavici v taboru, je sledilo oblajanje. Matjaž pa nam je tudi pokazal, kako z igračami trenirati vohalne sposobnosti psa. Sledil je IPO, iskanje v gozdu. Najprej smo pripravili iskanje za Chenko in Roma, ki sta iskala dva markerja, podobno kot na izpitu IPO1. Mi pa smo delali na usmerjanju v gozdu. Na obrobju gozda, med travnikom in gozdom, smo v ravni liniji postavili dva markerja, levo in desno od izhodišča oddaljena okoli 40m, oba z motivacijo. Nemen je bil, da pes v ravni liniji steče po travniku, nato pa smukne v gozd oblajat markerja. Prvega markerja sva naredili 2x, saj je prvič šla, prej v gozd, čez trnje in zelo razraščen gozd. Namen pa je bil, da gre v ravni liniji do markerja. Vendar sem se s tem prepričala, da ji gosto šavje in trnje ne dela nobenih problemov.
Pa je bil drugi delovni dan zaključen in spet je sledilo kopanje v Savinji, pa čvek, kosilo/večerja, ki ni bila bog ve kako okusna, pa odbojka na mivki in druženje. Ponoči pa bujno deževje z močnimi nalivi, ki so poskrbeli za neprijetno spanje v šotoru civilne zaščite, saj je le ta na nekaterih koncih fanj spuščal.
Sobota - STARA DOMAČIJA
Ta dan nam je bilo dodeljeno delovišče v Rečici, stara kmetija-hiša in kozolec. Najprej smo si pogledali domačijo, se zmenili, kaj bo kdo delal, nato smo se s psmi sprehodili po bajti in začeli s treningom.
Najprej sva delali brez motivacije, pa je Luna našla tipičen grob in mislila, da je marker tam. Najbrž je tudi ostalo nekaj vonja tam, ko smo se s psi sprehajali po bajti. Malo je zacvilila, lajala pa ni. Kmalu jo je vonj zanesel k markerju, ki ga je dobro oblajala.
Naslednjo rundo smo dali poudarek na zaprtem grobu, z motivacijo. Najprej je bila v steno vzidana omara čisto odprta, potem delno zaprta, na zadnje pa popolnoma zaprta. Vendar si jo je Luna v tretje uspela odpret, pa sva naredili še četrtič, da je res ni mogla. Dobro je naredila, le nekaj časa je porabila, da je ugotovila, da si tokrat ne bo mogla odpret vrat.
Tretjo rundo smo spet delali na zaprte markerje, tokrat v drugi omari. Luna je točno vidla kam je šel marker, saj je motivacija bila čisto od blizu. Pa se je pognala, vklopla smrček in šnofkala in iskala najmočnejši vonj. Bila je kot skener. Ko je locirala vonj, je začela lajat, potem pa se je še s sprednjimi tacami naslonila na omaro in lajala na polno. Super!
Sledilo je malo pavze.. tokrani "lanč" paket je vseboval dva kosa kruha in najbolj "čip" mesni narezek in jabko. Med prehranjevanjem pa smo govorili o različnih načinih šolanja psa.
Sledila je motivacija na kozolec, marker pa je bil skrit v kupu sena in prekrot s košem. Luna se je brez težav pognala po strmih stopnicah in kmalu našla markerja in ga super oblajala. To je bilo to, kar se tega delovnega dne tiče:).
Don & Aleš
Popoldne smo nekateri šli skupaj s Katjo&Minny, Evo&Hillom ter Juretom, kot specialcom za orožje, strelat z 9 mm pištolo, na travnik v bližini tabora. Mi2, Blaž&Rudi ter Aljaž&Chak smo se najprej šli sprehajat po godzu, medtem ko so ostali straljali na travniku. Našim psom, streljanje ni povzročalo nobenih težav, zato smo šli bližje na travnik, tudi tokrat brez problemov. Zadnjo rundo, pa sem Luno dala še na odlaganje in je odležala, kot da v bližini ne bi pokalo. Super!
Zvečer pa je sledil žur do jutranjih ur. No ja, ob 1h se je zaključilo. Imeli smo super DJja, ki je uslišal vsako našo glasbeno željo, pa če je bila še tako neumna.
Nedelja - OSTRUŽKI & ODHOD
Zadnji dan smo trenirali na kupu ostruškov, lesnih odpadkov. Za začetek smo se šli s psmi sprehajati po ostruških, da so se malo navadili na vonjave in ostruške. Namreč, prejšnji dan je deževalo in so se ostruški napojili z vodo, jutranje sonce pa jih je tako ogrelo, da je voda začela izhlapevati in dobili smo mix zanimivih vonjav, ki so smrdele po zatohlem lesu.
Vseskozi smo delali na motivacijo. Najprej samo na vrh kupa, marker pa je šel v že pripravljen grob in ni bil zaprt. Luna ga je brezproblemov oblajala. V isti rundi sva, na drugem koncu ostruškov naredili še na zaprt grob, pa si ga je punca odkopala in prišla do markerja.
Sledilo je sprehajanje po hlodih in oblajanje na njih, da so se psi navadili lajati tudi na prmikajočih hlodih. Spet brez problema!
Ela & Lidija
Nato smo delali še na zprtih grobovih. Namen je bil, da pes kopa in laja. Motivacija je bila čisto od blizu, da je pes videl, kam je šel marker. Luna si je, kot vedno iskala lažjo pot do groba. Prešnofkala je okolico groba in kjer je bil vonj najmočnejši, je začela kopat. Kopala je na vse pretege in naposled se je prerinila v grob in oblajala markerja. Zanimivo je bilo tudi to, da smo delali po dva para naenkrat. Medtem ko je en delal, je drugi pes opazoval delo drugega in bil s tem še bolj nakurjen. Zadevo smo dvakrat ponovili.
Zadnji delovni dan smo zaključili z analizo dela in svetovanju Matjaža, kaj naj natreniramo v prihodnje. Mi2 bova dali poudarek na zaprtih grobovih in mikrolokaciji.
Hvala Matjažu in moji celotni skupini za super delo in fajn družbo:)! Čeprav smo najbrž delali s psmi manj kot ostale skupine, smo dali poudarek na drugih stvareh, ki so/smo jih nekateri slišali prvič. Velik poudarek je bil na igri, sami teoriji reševanja in iskanja, veliko časa smo namenili delu vodnika, pomembni vlogi markerja in načinu markiranja ter analizi dela. Moram pa še poudariti, da se v našem klubu dobro skrbi za naše reševalsko znanje:)!
Hvala tudi vsem našim Celjanom za druženje pod tendo:D in hvala Sabini za slike iz vrvne tehnike!!
krogec označuje, kje smo imeli bazni tabor
Dodeljena sem bila 5.skupini, katere inštruktor je bil Matjaž Zanut, njegova pomočnica pa Lidija Toroš z labradorko Chen. V skupini so bili še Maja&Ajša (boxerka), Sabina&Ajša (zlata prinašalka), Neja&Koda (mešanka), Aleš&Don (labradorec), Miha&Benyi (mešanček), Marija&Rom (zlati prinašalec). Občasno pa je v naši skupini sodeloval tudi Igor z Elo (labradorka), ki je sicer skrbel za vrvno tehniko.
Sreda - PRIHOD
V Varpolje smo prišli v sredo, okoli 15 ure, a smo žal bili prepozni, da bi si izbrali najboljši prostor na velikem travniku, ki je bil namenjen taborenju. Ampak to nas ni zmedlo, pa smo avtodom in velik šotor civilne zaščite postavili v drugo vrsto. Postavitev in cela nastanitev je bila zelo zabavna z veliko smeha in kozarci borovničk. Ta dan je bil namenjen le nastanitvi, prijavi na tabor in druženju.
Četrtek - SPOZNAVANJE
V četrtek je po zajtrku bila otvoritev tabora, s pozdravom organizatorja tabora, župana in g. Gerbca, nato pa se je vsak s svojo skupino odpravil na delovišče. Naša skupina se je s kombijem in prikolico za pse odpravila na delovišče. Mislila sem, da bomo iskali in delali s psmi, a smo veliko debatirali. Poudarek je bil na igri, vlogi vodnika in markerja ter sami analizi dela, tako vodnika kot markerja.
Najprej smo se spoznali, povedali kaj počnemo s psmi, potem pa je sledila teorija o igri. Nato smo sami pokazali igro s svojim psom, kateri so sledile samokritike oziroma lastna ocena, nato pa so te pokomentirali še drugi. Bilo je nadvse zanimivo, saj do sedaj nisem opazila, da pri najini igri tudi jaz veliko vlečem igračo in jo premikam sem ter tja, ne le ona, ko jo ima v gobcu. Ko so me "skritizirali", sva zadevo ponovili in bilo je mnogo bolje. Tudi Luna je še bolj uživala v igri. Sledila je igra z drugimi psi! Namen je bil, da znaš prilagoditi igro drugemu psu in da le ta nadvse uživa v njej. Tudi tokrat smo zadeve pokomentirali do potankosti.
Sledila je malica, pojedli smo "lanč" paket, ki smo ga dobili zjutraj pri zajtrku in ni bil bog ve kaj-dva kosa kruha, tuna in jabka.
Potem smo pripravili en grob za izkušenejše pse; Chenko, Roma in Dona, ki so delali z motivacijo. Mi malo manj izkušeni, pa smo naredili motivaciojo, marker pa je samo počepnil okoli 15 m stran. Luna ni naredila ne vem kako dobro, saj je pri markerju še malo šnofkala okoli, preden je začela lajati. Tega že dolgo ne počne več. Najbrž je krivo to, da je bila na oprsnici, ki jo imava za iskanje, cel dan, delala pa ni. Pa ji je malo dol padlo, ali pa je bil marker "prelahek" in je bila malo zmedena. Le kdo bi vedel;)!
Okoli 15:30h je sledil povratek nazaj v tabor. Potem smo se kopali v Savinji, mi in psi, ob 17h je sledila kosilo/večerja, nato pa druženje in sprehodi.
Petek - VRVNA TEHNIKA in IPO
Zjutraj smo imeli vrvno tehniko. Komaj sem čakala, da se spustiva z Luno iz sredine mostu preko Savinje, do njenega levega brega. Ko smo prišli na delovišče, smo si pripravili pasove, popkovino, vponke,... in že bili pripravljeni na spust. Ker sta mojstra za vrvno tehniko hitro pripravila žičnico, smo se lahko spustili 2x. Prvič sami, drugič s psom. Obakrat je bilo fantastično, vendar je itak najbolš, ko se spustiš s psom. Luna je brez problema prenašala žakelj v katerem je bila. Le ko so mi jo vpenjali čez ograjo, je bila malo zakrčena. Ko so mi jo pa vpeli, se je sprostila in mislim, da je tudi ona uživala v spustu, najbolj jo je zanimala Savinja pod nama:).
Po kavici v taboru, je sledilo oblajanje. Matjaž pa nam je tudi pokazal, kako z igračami trenirati vohalne sposobnosti psa. Sledil je IPO, iskanje v gozdu. Najprej smo pripravili iskanje za Chenko in Roma, ki sta iskala dva markerja, podobno kot na izpitu IPO1. Mi pa smo delali na usmerjanju v gozdu. Na obrobju gozda, med travnikom in gozdom, smo v ravni liniji postavili dva markerja, levo in desno od izhodišča oddaljena okoli 40m, oba z motivacijo. Nemen je bil, da pes v ravni liniji steče po travniku, nato pa smukne v gozd oblajat markerja. Prvega markerja sva naredili 2x, saj je prvič šla, prej v gozd, čez trnje in zelo razraščen gozd. Namen pa je bil, da gre v ravni liniji do markerja. Vendar sem se s tem prepričala, da ji gosto šavje in trnje ne dela nobenih problemov.
Pa je bil drugi delovni dan zaključen in spet je sledilo kopanje v Savinji, pa čvek, kosilo/večerja, ki ni bila bog ve kako okusna, pa odbojka na mivki in druženje. Ponoči pa bujno deževje z močnimi nalivi, ki so poskrbeli za neprijetno spanje v šotoru civilne zaščite, saj je le ta na nekaterih koncih fanj spuščal.
Sobota - STARA DOMAČIJA
Ta dan nam je bilo dodeljeno delovišče v Rečici, stara kmetija-hiša in kozolec. Najprej smo si pogledali domačijo, se zmenili, kaj bo kdo delal, nato smo se s psmi sprehodili po bajti in začeli s treningom.
Najprej sva delali brez motivacije, pa je Luna našla tipičen grob in mislila, da je marker tam. Najbrž je tudi ostalo nekaj vonja tam, ko smo se s psi sprehajali po bajti. Malo je zacvilila, lajala pa ni. Kmalu jo je vonj zanesel k markerju, ki ga je dobro oblajala.
Naslednjo rundo smo dali poudarek na zaprtem grobu, z motivacijo. Najprej je bila v steno vzidana omara čisto odprta, potem delno zaprta, na zadnje pa popolnoma zaprta. Vendar si jo je Luna v tretje uspela odpret, pa sva naredili še četrtič, da je res ni mogla. Dobro je naredila, le nekaj časa je porabila, da je ugotovila, da si tokrat ne bo mogla odpret vrat.
Tretjo rundo smo spet delali na zaprte markerje, tokrat v drugi omari. Luna je točno vidla kam je šel marker, saj je motivacija bila čisto od blizu. Pa se je pognala, vklopla smrček in šnofkala in iskala najmočnejši vonj. Bila je kot skener. Ko je locirala vonj, je začela lajat, potem pa se je še s sprednjimi tacami naslonila na omaro in lajala na polno. Super!
Sledilo je malo pavze.. tokrani "lanč" paket je vseboval dva kosa kruha in najbolj "čip" mesni narezek in jabko. Med prehranjevanjem pa smo govorili o različnih načinih šolanja psa.
Sledila je motivacija na kozolec, marker pa je bil skrit v kupu sena in prekrot s košem. Luna se je brez težav pognala po strmih stopnicah in kmalu našla markerja in ga super oblajala. To je bilo to, kar se tega delovnega dne tiče:).
Don & Aleš
Popoldne smo nekateri šli skupaj s Katjo&Minny, Evo&Hillom ter Juretom, kot specialcom za orožje, strelat z 9 mm pištolo, na travnik v bližini tabora. Mi2, Blaž&Rudi ter Aljaž&Chak smo se najprej šli sprehajat po godzu, medtem ko so ostali straljali na travniku. Našim psom, streljanje ni povzročalo nobenih težav, zato smo šli bližje na travnik, tudi tokrat brez problemov. Zadnjo rundo, pa sem Luno dala še na odlaganje in je odležala, kot da v bližini ne bi pokalo. Super!
Zvečer pa je sledil žur do jutranjih ur. No ja, ob 1h se je zaključilo. Imeli smo super DJja, ki je uslišal vsako našo glasbeno željo, pa če je bila še tako neumna.
Nedelja - OSTRUŽKI & ODHOD
Zadnji dan smo trenirali na kupu ostruškov, lesnih odpadkov. Za začetek smo se šli s psmi sprehajati po ostruških, da so se malo navadili na vonjave in ostruške. Namreč, prejšnji dan je deževalo in so se ostruški napojili z vodo, jutranje sonce pa jih je tako ogrelo, da je voda začela izhlapevati in dobili smo mix zanimivih vonjav, ki so smrdele po zatohlem lesu.
Vseskozi smo delali na motivacijo. Najprej samo na vrh kupa, marker pa je šel v že pripravljen grob in ni bil zaprt. Luna ga je brezproblemov oblajala. V isti rundi sva, na drugem koncu ostruškov naredili še na zaprt grob, pa si ga je punca odkopala in prišla do markerja.
Sledilo je sprehajanje po hlodih in oblajanje na njih, da so se psi navadili lajati tudi na prmikajočih hlodih. Spet brez problema!
Ela & Lidija
Nato smo delali še na zprtih grobovih. Namen je bil, da pes kopa in laja. Motivacija je bila čisto od blizu, da je pes videl, kam je šel marker. Luna si je, kot vedno iskala lažjo pot do groba. Prešnofkala je okolico groba in kjer je bil vonj najmočnejši, je začela kopat. Kopala je na vse pretege in naposled se je prerinila v grob in oblajala markerja. Zanimivo je bilo tudi to, da smo delali po dva para naenkrat. Medtem ko je en delal, je drugi pes opazoval delo drugega in bil s tem še bolj nakurjen. Zadevo smo dvakrat ponovili.
Zadnji delovni dan smo zaključili z analizo dela in svetovanju Matjaža, kaj naj natreniramo v prihodnje. Mi2 bova dali poudarek na zaprtih grobovih in mikrolokaciji.
Hvala Matjažu in moji celotni skupini za super delo in fajn družbo:)! Čeprav smo najbrž delali s psmi manj kot ostale skupine, smo dali poudarek na drugih stvareh, ki so/smo jih nekateri slišali prvič. Velik poudarek je bil na igri, sami teoriji reševanja in iskanja, veliko časa smo namenili delu vodnika, pomembni vlogi markerja in načinu markiranja ter analizi dela. Moram pa še poudariti, da se v našem klubu dobro skrbi za naše reševalsko znanje:)!
Hvala tudi vsem našim Celjanom za druženje pod tendo:D in hvala Sabini za slike iz vrvne tehnike!!
Naročite se na:
Objave (Atom)